Pred nekaj desetletji je bila celotna veriga dodane vrednosti od gozda, izdelkov z višjo dodano vrednostjo do energetske izrabe zapolnjena. Pri nas so povezano delovala lesnopredelovalna, celulozna in papirniška podjetja, ki so temeljila na domači surovini in se kot vodilna uveljavila na tujih trgih ter ohranjala delovna mesta.

Po izgubi zaščitenega jugoslovanskega trga se je gospodarski položaj lesnopredelovalne industrije po oceni statistikov poslabšal. Zaradi neprilagojenosti obratov se povečuje izguba domačega proizvodnega potenciala (odliv razpoložljive surovine v tujino), upada število zaposlenih, vse manjša pa je produktivnost dejavnosti, ki temeljijo na gozdnih virih.

Statistiki so podatke sporočili v Tednu gozdov, ki ga obeležujemo zadnji teden v maju. Letos poteka pod geslom Od vznika do proizvoda. Na dogodkih, ki jih v tem tednu pripravlja zavod za gozdove, bosta posebej poudarjena pomen lesa kot surovine in nujnost prizadevanj za povezovanje vseh na gozd in les vezanih dejavnosti.

Ob zmanjševanju števila zaposlenih v dejavnostih, vezanih na gozdne vire, pa so v zadnjih desetih letih naraščale povprečne mesečne bruto plače. Najizraziteje, za 97 odstotkov, so se zvišale v papirni industriji, v lesnopredelovalni industriji so se zvišale za 94 odstotkov, v gozdarski dejavnosti pa najmanj, za 82 odstotkov. V tej dejavnosti so bile plače v povprečju najvišje. Povprečna mesečna bruto plača je znašala 1123 evrov.

Najnižje plače so imeli v lesnopredelovalni dejavnosti. Trend rasti povprečnih mesečnih bruto plač v tej dejavnosti je začel v primerjavi z rastjo plač v gozdarstvu in papirni industriji zaostajati po letu 2008.

Delo v gozdu sicer postaja vse bolj nevarno, opozarjajo v Zavodu za gozdove. Lani se je pri delu v gozdu smrtno ponesrečilo 18 zasebnih lastnikov gozdov in trije profesionalni delavci, kar je krepko nad večletnim povprečjem. Trend se letos nadaljuje, saj so v prvih mesecih pri sečnji in spravilu umrli štirje lastniki gozdov in en delavec, izven gozda pa sta umrla še dva. Zavod za gozdove zato poziva k skrajni previdnosti.

V povprečju se je v zadnjih letih pri delu v gozdu ponesrečilo devet lastnikov gozdov letno, zato so podatki za lani in letos toliko bolj zaskrbljujoči. Zavod za gozdove zato opozarja vse, ki sami izvajajo dela v svojem gozdu, naj bodo pri tem skrajno previdni, saj je to delo eno najbolj nevarnih opravil.

Konec tega meseca bo zavod organiziral tudi brezplačne tečaje varnega dela v gozdu, ki jih bodo financirali iz sredstev programa razvoja podeželja. Ob tem na zavodu priporočajo, da vsak posameznik realno oceni, ali je za sečnjo in spravilo lesa dovolj usposobljen in opremljen.

Kot so pred kratkim opozorili na zavodu, zaradi trenutne finančno gospodarske krize vse več ljudi, tudi tisti, ki prej niso opravljali teh del, izkorišča gozd. Največkrat pa so to posamezniki, ki na delo niso ustrezno pripravljeni, še manj pa zanj usposobljeni.

Večina nesreč se zgodi zaradi podcenjevanja nevarnosti pri delu v gozdu, zaradi neuporabe osebne varstvene opreme za to delo, nepoznavanja tehnik dela, zastarelih ali slabo vzdrževanih delovnih naprav in slabe psihofizične pripravljenosti izvajalcev dela.

Analize zadnjih let so pokazale, da je le osem odstotkov tistih, ki so se smrtno ponesrečili, uporabljalo osebno varovalno opremo.

Na zavodu zato svetujejo, naj se sečnje in spravila lotijo le primerno usposobljeni in primerno opremljeni posamezniki. Dela morajo izvajati le v lepem vremenu in v ugodnih vremenskih razmerah. Pri delu je obvezna uporaba osebne varovalne opreme - zaščitna čelada, zaščitne rokavice, ustrezna obutev, zaščitne protivrezne hlače ter dobro viden delovni jopič.

Del v gozdu nikoli ne smemo izvajati sami, pri tem pa je treba paziti na primerno varnost vseh, ki delajo skupaj. Pri sebi moramo vedno imeti prvo pomoč in mobilni telefon.