Zavod za gozdove je imel lani 703 zaposlene, za svoje delovanje pa je porabil slabih 21 milijonov evrov, od tega nekaj več kot 16 milijonov za plače, prispevke in zavarovalne premije. Računsko sodišče je v svojem revizijskem poročilu o skrbi za gozdove med drugim izpostavilo, da je država v letu 2009, za katero je bila opravljena revizija, bistveno preveč proračunskega denarja (kar 84 odstotkov) namenila za delo javne gozdarske službe in bistveno premalo za delo v gozdovih. Na Zavodu za gozdove Slovenije se s to ugotovitvijo ne strinjajo. Prepričani so, da je skoraj ves denar, ki ga država nameni za njihovo delovanje, vložek v gozdove. "Brez začetnega dela verige gozd-les, ki jo predstavlja ZGS, ne bo surovine za lesno industrijo, v gozdovih pa bo anarhija, kakršna je bila na začetku 90. let prejšnjega stoletja, ki je naslednjih deset let nihče ne bo mogel popraviti," meni Damjan Oražem.

Direktor Jakša na očitke računskega sodišča odgovarja z izračunom, po katerem je bil v letu 2007 strošek zavoda po kubiku za posek označenega drevja 0,44, lani pa le še 0,2 centa. Pravi tudi, da zavod danes opravi dvakrat več dela, kot ga je pred 15 leti. V tem obdobju se je samo obseg sečnje (zavod mora označiti drevje za posek) z dveh povečal na štiri milijone kubičnih metrov lesa. Po Jakševih navedbah so se gozdne površine v Sloveniji od druge svetovne vojne povečale za 38 odstotkov, lesne zaloge je skoraj 300 odstotkov več kot takrat, prav tako prirastka. "To ni dano od boga. To je plod dela stroke in lastnikov gozdov," poudarja direktor.

Računsko sodišče je Zavod za gozdove Slovenije okrcalo tudi zato, ker v Sloveniji posekamo manj lesa, kot bi ga lahko, in še od tega je več kot četrtina nedovoljenega poseka. Jošt Jakša v zvezi s tem opozarja, da je v Sloveniji kar 460.000 lastnikov gozdnih parcel, parcel pa je 1,7 milijona. Pravi, da ZGS nima instrumentov, s katerimi bi lastnike prisilil, da gospodarijo s svojim gozdom, zato je rednega gospodarjenja deležna le kakšna dvajsetina gozdnih parcel. Toda Jakša dodaja, da se zaradi hude gospodarske krize pritisk na gozdove na leto povečuje za 20 odstotkov. "Če bo šlo tako naprej, bomo morali sečnjo še zavirati."

Jurij Beguš, vodja oddelka za gozdno tehniko na ZGS, pa pravi, da v zadnjem obdobju zaradi krize v gozdove vse bolj zahajajo taki, ki jih tam prej ni bilo. "V gozdu vidijo svojo banko, in ker nimajo denarja za kurjavo, se sami lotijo sečnje. Nekateri tudi zato, da les prodajo, da sploh lahko preživijo," ugotavlja Beguš in spomni na zelo tragično lansko statistiko glede nesreč pri delu v gozdu. Umrlo je namreč 21 ljudi, letos pa sedem. Beguš poziva, naj se sečnje lotijo le ustrezno usposobljeni in dobro opremljeni delavci, zavod pa bo za lastnike gozdov od prihodnjega tedna organiziral brezplačne tečaje varnega dela.