Razlikujemo več tipov terarijev, in sicer glede na kraj namestitve, to sta sobni in na prostem, glede na okolje v terariju poznamo suhega, vlažnega in akvaterarij, glede biotopa pa so: močvirski (vlažna podlaga, močvirske rastline in živali), travniški (podlaga iz prsti in travniške rastline), gozdni (mah, drevesna skorja, gozdno rastlinje), puščavski (veliko peska, večji kamni, kaktusi, višje temperature) in tropski (veliko vlage - vodni del, ki lahko obsega večji del posode) terarij. Treba je poudariti, da prostornina terarija naj ne bi bila manjša od 60 litrov, saj se lahko manjši prehitro segrejejo ali ohladijo, to pa ni dobro za živali. Za želve so denimo primernejši nižji in daljši terariji, medtem ko moramo za živali, ki rade plezajo, torej za kače in nekatere vrste kuščarjev, narediti čim višjega z rogovilami, da se lahko živali vzpenjajo. Pri žabah bi bilo dobro, sploh recimo pri zeleni regi, da bi lahko skakala z veje na vejo vsaj en meter. Pokrov terarija je lahko leseni ali plastični, vse ostalo naj bo iz stekla. Zavedati se je treba, da je pravilna prehrana izrednega pomena. Kolikokrat naj bi živalce krmili, si strokovnjaki niso enakega mnenja. Eni pravijo, da je dovolj dvakrat ali trikrat na teden, spet drugi pa, da je plazilce in dvoživke bolje krmiti vsak dan z manjšo količino hrane. Mlade kače, kot je piton, hranimo vsakih deset dni s primerno velikim glodavcem, vse dokler ne dosežejo velikosti do 80 centimetrov, pozneje pa na 14 dni ali mesec dni. Dejstvo je, da bomo morali (razen za kopenske želve kornjače, ki so rastlinojede) za kuščarje, žabe in kače tudi uloviti kakšno muho ali veščo ter poiskati kakšnega sočnega deževnika, polža, murna, kobilico v naravi ali kar na domačem vrtu. "Prehrano" lahko tudi gojimo v zabojčkih, nekaj teh ponujajo tudi v trgovinah, kjer prodajajo živali.