Izjema so sredozemske pokrajine, še posebno Obala, kjer so bili presežki minimalni, saj je večje segrevanje preprečevala ob vsaki večji ohladitvi vnovič ohlajena morska voda. Razen v severozahodni četrtini državne "torte" smo že po dveh majskih dekadah presegli dolgoletna padavinska povprečja, zato je prst trenutno kar dobro prepojena tudi z vodo. Na tak način smo vsaj do vrhunca poletja ubežali suši, ki nam je še pred nekaj več kot mesecem dni kazala zobe. Letošnji maj bomo zagotovo pomnili po hladnem sedemdnevju od 13. maja najprej. Pred nami pa je že petkov Urban, nekdaj mladost(n)i dan, na katerega je pomembno, če povzamemo večino vremenskih pregovorov, da je vreme lepo, saj potem se dobro suši seno. Če se na ta dan sonce zahoče, bo tudi poletje suho in vroče. Nikar pa naj dež ne rosi, ker potem trta le malo cvička rodi.

Nosečniško spremljanje barometra

V začetku tedna smo imeli opraviti s prazno luno in kolobarjastim Sončevim mrkom, ki pa so ga lahko opazovali le v ozkem pasu od juga Kitajske in dalje prek Tihega oceana do zahoda ZDA. Do polne lune je torej še kar nekaj časa, s tem pa tudi do obdobja, ko so pogostejša rojstva. Do takrat, ko pridejo ženske v zadnji, to je deveti mesec nosečnosti, se soočajo s številnimi omejitvami oziroma s tem, "kaj smejo in česa ne" jesti, delati, spremljati in drugo. Ena od stvari, ki ni ravno pogosto na nosečniški listi "dovoljeno/prepovedano", je tudi napotek o spremljanju domačega barometra. Naprava, ki je namenjena meritvam sprememb zračnega tlaka - te pa so v veliki meri povezane z vremenskimi spremembami - je po pričevanju nekaterih hkrati tudi kazalnik za porast rojstev v času padanja zračnega tlaka.

Posamezni zdravniki trdijo, da lahko sproži nenaden padec zračnega tlaka, kakršnega smo na primer vajeni ob nevihti, tudi porod. In kaj pravi na to znanost? No ja, prav veliko ne, ena od tovrstnih študij je že na voljo, žal pa ni privedla do kakšnih dokončnih in predvsem uporabnih ugotovitev.

Stresni tlak ali tlačni stres

Spremembe zračnega tlaka, na osnovi katerih so ugotavljali večjo ali manjšo pogostost rojstev, so bile namreč v študiji premajhne, le nekaj milibarov oziroma hektopaskalov. Znano je, da so spremembe zračnega tlaka ob burnem vremenskem dogajanju tudi pri nas lahko nekajkrat večje, saj smo bili na primer konec lanskega leta deležni skoraj 30-hektopaskalskega padca v nekaj manj kot 24 urah. Verjetno pa tudi tako izjemen padec zračnega tlaka nima neposrednega vpliva na bodoče mamice. Če bi bilo tako, bi imele tovrstne "težave" tudi vse tiste nosečnice, ki delajo v vrhnjih nadstropjih visokih stavb, kjer je zračni tlak že zaradi večje nadmorske višine precej nižji kot pa spodaj na ulici.

Dvigala takih stavb bi lahko na tak način postala "sobe za novorojenčke", seveda nič kaj udobne zanje in še manj za otročnice, to je njihove matere prvih nekaj tednov po porodu. Najverjetneje je porast rojstev ob burnem vremenskem dogajanju posledica stresa, ne pa padca zračnega tlaka. Tako, zdaj lahko nosečnice spet nekoliko popravijo seznam opravil, prehrane in drugega v rubriki dovoljeno/nedovoljeno.