Slovensko gospodarstvo se krči že od začetka lanskega leta, ta trend pa se bo po pričakovanjih nadaljeval tudi letos in prihodnje leto, so zapisali v OECD. Kot razlog za to so izpostavili ukrepe za javnofinančno konsolidacijo ter proces razdolževanja bank in podjetij.
Brezposelnost se ne bo stabilizirala do drugega leta
Brezposelnost se v Sloveniji verjetno ne bo stabilizirala pred letom 2013, inflacija pa bo pod nadzorom. Stopnja brezposelnosti naj bi letos znašala 8,8 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se zvišala na 9,2 odstotka. Cene življenjskih potrebščin naj bi se letos zvišale za 2,4 odstotka, prihodnje leto pa naj bi inflacija upadla na 1,4 odstotka.
Nova vlada je sprejela ambiciozen paket varčevalnih ukrepov, s katerim želi proračunski primanjkljaj prihodnje leto znižati pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), a bo varčevanje prizadelo gospodarsko aktivnost, opozarjajo v OECD.
Za povratek k rasti slovenskega gospodarstva bodo zato potrebne dodatne strukturne reforme, so ocenili v OECD in izpostavili povečanje stabilnosti v bančnem sistemu, krepitev fleksibilnosti na trgu dela in pokojninsko reformo.
Gre za še eno slabo napoved
Javnofinančni primanjkljaj Slovenije naj bi po napovedih OECD letos znašal 3,9 odstotka BDP, prihodnje leto pa naj bi se znižal na tri odstotke BDP. Javni dolg naj bi po kriterijih, ki se uporabljajo v EU, letos dosegel 51,5 odstotka BDP, prihodnje leto pa naj bi se zvišal na 54,4 odstotka BDP.
Gre za še eno slabo napoved, potem ko je dvoodstotni upad BDP Sloveniji za letos napovedala tudi Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Prihodnje leto naj bi se gospodarstvo skrčilo še za dodatnih 1,1 odstotka, je prejšnji teden napovedala EBRD, ki kot veliki težavi izpostavlja posojilni krč in padec konkurenčnosti gospodarstva.
Šušteršič: Prihodnje leto si lahko obetamo izboljšanje
Po mnenju finančnega ministra Janeza Šušteršiča pa si lahko prihodnje leto že obetamo izboljšanje. "Letos imamo veliko domačih nalog: rebalans je že narejen, sledi dokapitalizacija bank, ob tem urejanje gospodarskega okolja, morda tudi reforme na trgu dela, pokojnin. Če bomo uspešni pri vsem tem, si lahko prihodnje leto obetamo rezultate," je napoved OECD za novinarje komentiral po današnji skupščini GZS.
"Kakorkoli so ti ukrepi neprijetni in imajo kratkoročno negativne učinke, pa so vendarle nujni in so osnova za to, da lahko pričakujemo izboljšanje v prihodnosti," je Šušteršič spomnil na pred kratkim sprejeti paket varčevalnih ukrepov. Da so ti ukrepi pogoj za vnovično krepitev gospodarske rasti v prihodnjem letu, je ocenil tudi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), je dodal.
Mednarodni denarni sklad letos pričakuje enoodstotni upad slovenskega BDP, prihodnje leto pa 1,4-odstotno rast. Evropska komisija je Sloveniji nedavno za letos napovedala 1,4-odstotni upad gospodarske dejavnosti, za prihodnje leto pa 0,7-odstotno rast.
Slabša pričakovanja glede gibanja domače potrošnje
Precej bolj črnogledi glede rasti so v OECD in EBRD tudi v primerjavi z domačimi napovedmi. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) za letos napoveduje 0,9-odstotni padec BDP, prihodnje leto pa 1,1-odstotno rast. Banka Slovenije pa pričakuje, da se bo slovensko gospodarstvo letos skrčilo za 1,2 odstotka, prihodnje leto pa naj bi okrevalo za vsega 0,6 odstotka.
Na Umarju so v današnjem odzivu na napoved OECD pojasnili, da je bila ta napoved pripravljena kasneje kot napovedi drugih institucij, zato v večji meri upošteva učinke sprejetih ukrepov fiskalne konsolidacije in njihov vpliv na domače povpraševanje.
"Tako kot Umar tudi OECD izpostavlja, da so slabši rezultati in obeti glede gospodarske aktivnosti v Sloveniji povezani tudi z zaostrenimi razmerami na finančnih trgih. Razlika v napovedi padca BDP v letošnjem letu je zlasti posledica različnih pričakovanj glede gibanja izvoza in uvoza, saj je napoved uvoza OECD precej višja, posledično pa je manjši prispevek mednarodne menjave k BDP," so zapisali na Umarju.
Pričakovani padec tudi v naslednjem letu pa je v napovedi OECD posledica slabših pričakovanj glede gibanja domače potrošnje - zasebne, državne in investicijske, so še pojasnili.