Rezultate svojega dela so po dveh skorajda neprespanih dneh predstavili ocenjevalni komisiji, v kateri so sedeli tudi investitorji, pripravljeni vlagati v najboljše ideje. Kot najboljši so prepoznali ekipi Vrtiljak, spletno skupnost, v kateri lahko starši izmenjujejo otroška oblačila, igrače in druge pripomočke, in Cyou, aplikacijo za pomerjanje očal in spletno trgovino s sončnimi in korekcijskimi očali. Tretje mesto je zasedla ekipa Izberi lokalno, ki spodbuja kupovanje lokalnega sadja, zelenjave in drugih pridelkov.
Turbulentna pot od ideje do produkta
Čeprav ideje na prvi pogled zvenijo zelo enostavne, je bila pot mladih podjetnikov do njihove uresničitve precej turbulentna, saj so morali začetne ideje sproti prilagajati potrebam trga in željam ter pričakovanjem prihodnjih uporabnikov. "Najprej smo želeli razviti aplikacijo, v kateri bi lahko stranka v optiki pomerjala očala, vendar smo potem na terenu ugotovili, da si optiki tega ne želijo, češ da stranke lahko očala pomerjajo v živo v optiki, poleg tega pa se vse bolj soočajo s problemom, da ljudje pridejo k njim pomerit očala, nato pa jih kupijo na spletu," je pojasnil Tibor Djurica Potpara, član dijaške podjetniške skupine Cyou, ki je nato probleme optik obrnila v svoj prid in so aplikacijo za pomerjanje očal nadgradili s spletno trgovino.
Nadebudnih dijakov, starih od 14 do 17 let, ni strah podjetništva, pri tem pa jih podpirajo tudi njihovi starši, ki se ne bojijo, da bi zaradi tega šolo obesili na klin. Sedemnajstletni Luka Domitrovič, ki se s programiranjem resneje ukvarja zadnja tri leta, ob tem pa najde čas tudi za plezanje, alpinizem, kolesarjenje in druge športne aktivnosti, pravi, da vse to izhaja iz družine, saj je tudi njegov oče programer in športnik, sicer pa se njegovi kolegi v podjetniški ekipi strinjajo, da je to način, na katerega lahko sproščajo svojo kreativnost. "Potrebujemo nekaj poleg šole, ki omejuje našo ustvarjalnost.
O podjetništvu kot logičnem nadaljevanju študija v osnovni šoli nismo nikoli slišali in enako je tudi v gimnaziji, kjer nas navajajo na neke klasične poklice," je povedala Katja Klevišar in priznala, da imajo med vrstniki malo somišljenikov. "Se pa z njimi kljub vsemu dobro razumemo, saj vedo, da jim bomo čez 10 let dali službo," so še dejali v smehu člani podjetniške skupine Cyou, ki je v dveh dneh pokazala toliko znanja, da sta Djurica Potpara in Domitrovič celo prejemala ponudbe za zaposlitev.
Centi za dobrodelne projekte
Med več kot 70 podjetniki se je našlo tudi devet takšnih, ki so se lotili podjetniške ideje z mislijo na družbo. Po vzoru nekega ameriškega podjetja so se namreč lotili projekta Zaokroži za dobrodelnost, v okviru katerega bi kupci ob plačilu na blagajni razliko do polnega evra namenili v dobrodelne namene. "Če bi bil znesek 4,92 evra in bi kupec ob plačilu dejal 'zaokroži za dobrodelnost', bi 8 centov, ki manjkajo do 5 evrov, namenil za določen dobrodelni projekt," je idejo pojasnil Žan Milič in dodal, da bodo zaradi čim večje transparentnosti v izbiro dobrodelnih projektov vključili tudi lokalno skupnost. Ne glede na rezultate, ki so jih dosegli pri investitorski komisiji, bodo vsi mladi podjetniki prvi podjetniški maraton v dobrem spominu ohranili predvsem zaradi spoznavanja novih ljudi in izziva, kako čim dlje ostati osredotočen na reševanje nekega problema. In ravno to je bil tudi namen 54-urnega druženja v predavalnicah ekonomske fakultete. "Zelo smo veseli, da se je odzvalo toliko ljudi in da so vsi tako pridno delali. Pozitivno me je tudi presenetilo, da je bilo toliko altruističnih idej. To je dokaz, da je podjetništvo več kot le ustvarjanje dobička. Je poslanstvo, kako prispevati k boljši družbi," je ob koncu več kot dvodnevnega druženja povedal Matija Goljar iz organizacijske ekipe, ki bo dogodek zagotovo še ponovila.
