Torija sicer poznamo kot soustanovitelja domače godbe Orlek, v bolj komornih različicah oziroma samostojno pa zablesti v vsej svoji intimistični pronicljivosti in inovativnem avtorstvu. Zadnje čase se veliko druži s pevko Bogdano Herman, s katero je že nastopil v okviru glasbenega cikla na Ljubljanskem gradu. Letošnjo sezono je namreč Jure Tori rezidenčni gost cikla, na razpolago pa je dobil pet koncertnih večerov. Nocoj vas vabi na tretjega v nizu, in sicer v Peterokotni stolp, kjer bodo s Contizanettijem in Oberleitnerjem predstavili ploščo Wine Cafe.

Glasba, poezija in slikarstvo

Šest let je minilo od njegove prve samostojne plošče z naslovom Reflection of Memory/Odsev spomina. Kmalu zatem so zaživeli projekti pod nazivom Stihovizija, kjer se družita poezija in glasba; Torijeva harmonika se je navdihovala nad poezijo Rudija Medveda in pesniška zbirka Okruški večera/Ostanki spomina je kmalu dobila še glasbeni cede s Torijevim pečatom. To je bilo tudi prvo dokumentirano sodelovanje Torija z Ewaldom Oberleitnerjem, pozneje pa se jima je pridružil še indijski tolkalec Ganesh Anandan.

Večeri poezije in glasbe so kmalu dobili nadaljevanja v Stihoviziji 2, ki jo je okronala plošča Najin dan/Our Day, aprila letos celo v Stihoviziji 3, kjer so umetniki multimedijsko razmišljali na temo ljubezni v sliki, glasbi in poeziji. Torijeva glasba, Medvedove erotične pesmi in grafike Bruta Carniollusa so se zdaj znašli na samostojni plošči Tisti. Promocija tega cedeja je še v pripravi, saj Tori razmišlja, da bi koncert izpeljal na jezeru oziroma na čolnih, osvetljenih z baklami. Ker sta dve skladbi na cedeju klavirski (Tori odločno sede tudi za klavir, ko je treba), zagotovo v izvirni različici ne bosta izvedeni. "Nočem tipičnega koncerta, ampak razmišljam o instalacijah, ki dopolnjujejo moje solo projekte," poudarja Jure Tori. "Ta glasba je glasba tišine in minimalizma, zato tipičnega koncertnega vzdušja ni pričakovati, kot tudi ni pričakovati, da bom raztegnil meh harmonike do konca."

Alpsko-argentinski melos

Zadnji projekt Torijevega tria pa bo torej mogoče premierno v živo slišati nocoj. Contizanetti je avtor treh pesmi na cedeju Wine Cafe, preostale pesmi so Torijeve, ki jih je pobral s svojih prejšnjih dveh avtorskih cedejev, brez slabe vesti, ker se je njihov zvok popolnoma spremenil, odkar je bobnarja Anandana zamenjal Contizanetti. "Zdi se mi, da je ta glasba s kitaro zdaj nekoliko bolj poslušljiva, saj so melodije nežnejše, nekoliko začinjene z južnoameriškimi ritmi, tudi prvinami tanga. Nastala je nekakšna mešanica alpsko-argentinskega melosa," pravi Tori.

Če so se prej družili harmonika in bobni, je zdaj ob harmoniki izrazito tiha kitara, zato je slednja vedno ozvočena. Ozvočijo tudi kontrabas. Tori se s harmoniko prilagodi obema tudi tako, da bolj pretanjeno igra in skrbno upošteva dinamiko. Tori pojasnjuje: "Naša glasbena tema je zdaj dosti bolj odprta, čutna: nimamo določenega ritma, ki so ga prej definirala tolkala, v nekaterih pesmih smo šli v popolno improvizacijo, kar je bilo recimo zame precej novo." Glasba je inštrumentalna, odzivi pa so menda že zelo dobri.

Če se je pri nas koncertni trg zaprl in imajo glasbeniki komaj še kakšen špil, je vzdušje povsem drugačno pri Avstrijcih in Italijanih. Tori se je za to poletje dogovoril za več koncertov, od Gradca do Dunaja, Koroški Slovenec Mochoritsch pa ga je za to poletje v Rikarji vasi v okolici Celovca najel celo za deset špilov. Program bo lahko oblikoval po svoje - štiri večere zagotovo s svojim triom, preostale z drugimi gosti oziroma samostojno.