Pri tem jo podpirajo tudi v Novi Sloveniji in delu Državljanske liste, medtem ko bi v SLS, kjer so pripravili svojo različico novele zakona o kmetijskih zemljiščih, odškodnino le znižali. Na kmetijsko-okoljskem ministrstvu (MKO) njeni ukinitvi nasprotujejo, saj menijo, da bi to pomenilo manj obdelovalnih površin in s tem nižjo stopnjo samooskrbe. Bivši kmetijski minister Dejan Židan (SD), ki je "krstni boter" omenjeni odškodnini, pa politične stranke poziva: "Preden spremenijo zakonodajo zaradi kratkoročnih interesov posameznih skupin in preden naredijo dolgoročno škodo državi, naj temeljito in vsebinsko prisluhnejo argumentom stroke."
Slovenija je odškodnino zaradi prekategorizacije kmetijskih zemljišč v stavbna enkrat (leta 2002) že ukinila, a jo je lani znova uvedla. S ciljem, da z njo prepreči nenadzorovano pozidavo kmetijskih zemljišč in da gradnjo preusmeri na zemljišča, ki so za proizvodnjo hrane manj primerna. Kmetijsko ministrstvo je v času, ko ga je vodil Dejan Židan, izračunalo, da bo z odškodnino na leto zbralo okoli 20 milijonov evrov ali približno deset evrov na kvadratni meter zemljišča, ta denar pa bo v prvi vrsti namenilo za usposobitev novih zemljišč, na katerih bo mogoče proizvajati hrano.
Pa poglejmo, kako uspešno je bilo pri tem MKO od junija lani, torej od uveljavitve novega zakona o kmetijskih zemljiščih. Do 1. marca letos je z odškodnino zbralo le 787.800 evrov, a ker podatkov o površinah kmetijskih zemljišč, ki se jim je v tem času spremenila namembnost zaradi gradnje, ne vodijo, ne vedo, kolikšna je bila povprečna odškodnina na kvadratni meter. Na MKO so nam tudi povedali, da so z odškodnino zbrali premalo denarja za financiranje zemljiških operacij, zato ponovnega usposabljanja zemljišč za kmetijsko proizvodnjo iz naslova odškodnin doslej še ni bilo. So pa v zadnjih treh letih zemljiške operacije (gradnjo in obnovo namakalnih sistemov ter komasacije in agromelioracije) financirali s pomočjo ukrepov programa razvoja podeželja.
Za ukinitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč se najbolj zavzemajo župani, čeprav združenji občin na lani sprejeto novelo zakona o kmetijskih zemljiščih v tem delu nista imeli večjih pripomb. Po uveljavitvi zakona pa so začeli župani glasno opozarjati na previsoko odškodnino, ki po njihovih navedbah pri spremembi namembnosti enega hektarja zemljišča lahko znese tudi 120.000 evrov ali še več - odvisno od bonitetnega razreda, v katerega je uvrščeno zemljišče. Toda Židan je - še v funkciji ministra - županom vrnil bumerang, ko jih je spomnil: "Nikoli niste rekli, da se za zemljišča, ki se jim namembnost spremeni, odškodnina ne bi plačala. Zdaj, ko se ta plačuje, pa se kaže, kako ste bile občine radodarne, saj ste obrtne cone načrtovale na najboljših kmetijskih zemljiščih."
V SDS so nam pojasnili, da je njihova poslanska skupina že pred zadnjimi državnozborskimi volitvami pripravila predlog sprememb zakona o kmetijskih zemljiščih, a ga zaradi predčasno končanega mandata ni vložila v parlamentarni postopek. To namerava storiti zdaj. "Tako kot takrat tudi zdaj zagovarjamo isto rešitev, ki je zapisana tudi v koalicijski pogodbi: odpravili bomo odškodnine za spremembo namembnosti zemljišč, ki v naravi ne predstavljajo potenciala za kmetijsko pridelavo, nenormalno pa dražijo in ovirajo gradnjo infrastrukturnih objektov in individualnih gradenj," napovedujejo v SDS.
