Čeprav je Janševa ministrska ekipa ob nastopu mandata obljubila depolitizacijo kadrovanja, v koalicijski pogodbi pa tudi zapisala, da bodo pri sestavi vlade upoštevane strokovne kompetence, je v prvih mesecih opravila več kot sto kadrovskih rošad, s čimer je v istem obdobju za tretjino zamenjav prekosila Pahorjevo vlado.

Neizpolnjena pričakovanja

Kdaj se bo ustavil števec Janševih zamenjav?

Deseta slovenska vlada, v kateri so zgolj ena ministrica in štirje doktorji znanosti, je svojo kadrovsko politiko začela izvajati že na ustanovni seji, nekaj ur po tem, ko je bila ministrska ekipa imenovana v državnem zboru. Prvi so se na odstrelu znašli direktor vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Darijan Košir, direktor urada za verske skupnosti Aleš Gulič in direktor Sove Sebastjan Selan. Da so bile prve kadrovske poteze Janševe vlade skrbno načrtovane, dokazuje tudi primerjava z zamenjavami, ki jih je v prvih mesecih opravila ministrska ekipa Boruta Pahorja. S spiska na spletni strani SDS – znameniti števec, s katerim je ta stranka skozi celoten mandat prejšnje vlade štela tako imenovane politične zamenjave kadrov »pod ravnijo državnih sekretarjev«, se je ustavil pri številki 218 – je namreč razvidno, da Pahorjeva vlada na svoji ustanovni seji menjav direktorjev uradov in služb še ni imela na dnevnem redu. Drugi na tem spisku, Anže Logar, je bil na primer razrešen štirinajst dni po izvolitvi prejšnje vlade, Selanov predhodnik Andrej Rupnik pa več kot po letu in pol Pahorjevega mandata.

Pet najbolj odmevnih vrnitev

Potem ko je Janševa vlada tudi zaradi ukinitev in preoblikovanja organov razrešila nekaj deset direktorjev direktoratov in uradov in na njihova mesta imenovala politično lojalne kadre – tak primer je nekdanji predsednik nadzornega sveta Intereurope Boštjan Rigler, ki zdaj vodi direktorat za infrastrukturo – je od zadnjih kadrovskih sprememb najbolj odmevalo dogajanje okoli strokovnega sveta za šport. Zaradi vladne razrešitve dveh članov, ki jih je predlagal Olimpijski komite Slovenije, je namreč preostala peterica iz kvote OKS podala odstopno izjavo. Ob tem velja dodati, da so zamenjave na najvišjih položajih v državni upravi po zakonu o javnih uslužbencih dovoljene eno leto od nastopa funkcije predsednika vlade oziroma ministra, ki mu je uradnik na položaju odgovoren.

V Janševem kabinetu zaposlena tudi študenta

Čeprav kadrovski načrt organov državne uprave za kabinet predsednika vlade v letu 2012 predvideva 28 dovoljenih zaposlitev, Janša v svojem kabinetu v tem trenutku zaposluje največ javnih uslužbencev glede na pretekla leta (34). Število zaposlenih v obdobju med februarjem (29), ko je nastopil mandat Janševi vladi, in majem se je povečalo za pet novih uslužbencev, medtem ko se je masa za plače v istem obdobju dvignila za 23.514 evrov.

(Foto: Jaka Gasar)

Kabinet predsednika vlade tako v tem trenutku zaposluje 14 uslužbencev, vezanih na premierjevo zaupanje, med katerimi so bili v zadnjem obdobju najbolj izpostavljeni sekretar Borut Petek, hči evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič Ina Kukovič in Karin Medved, ki je s kolegi iz SDS v preteklih letih v državnem arhivu »preiskovala« bombni napad v Velikovcu. Ob njih sedijo v kabinetu še štirje državni sekretarji, in sicer Ljubo Jasnič, Janez Ujčič, Lovro Lončar in Barbara Borota, ter trinajst sodelavcev za nedoločen čas – devet uslužbencev zaseda delovna mesta še iz prejšnjih mandatov, štirje pa so bili prerazporejeni z drugih ministrstev. Spomnimo, da je nekdanji premier Borut Pahor v svojem kabinetu zadržal vse zaposlene za nedoločen čas iz prvega mandata Janševe vlade. »V kvoto zaposlenih v kabinetu se štejejo tudi premier in državna sekretarja iz mandata Pahorjeve vlade. Državni sekretarki Nataši Kovač je izplačevanje nadomestila prenehalo desetega maja, državni sekretar Miloš Pavlica pa ima pravico do prejemanja nadomestila do vključno 26. avgusta, potem pa naj bi se upokojil, zaradi česar mu pripada tudi odpravnina,« so nam še pojasnili v kabinetu. Ob tem velja še dodati, da sta v Janševem kabinetu kljub prekoračenemu številu zaposlitev prek študentske napotnice zaposlena še dva študenta.

Superministrstvo, fiskalno pravilo in drugi vladni varčevalni manevri

Da bi vlada Janeza Janše zmanjšala stroške države in povečala njeno učinkovitost, kar je tudi zapisala v koalicijsko pogodbo, je v prvih stotih dneh izpeljala reorganizacijo državne uprave. Z novelo zakona o vladi je število ministrstev zmanjšala na enajst, kljub glasnemu nasprotovanju opozicije in stroke je med drugim ukinila tudi ministrstvo za kulturo in ga z resorji izobraževanja, znanosti in športa združila v superministrstvo. Poleg preostalih združitev so z novelo zakona o državni upravi pod okrilja pristojnih ministrstev med drugim prešli urad za enake možnosti, urad za verske skupnosti, urad za narodnosti in služba za podnebne spremembe.

Največ prahu je sicer dvignila selitev tožilstva s pravosodnega na notranje ministrstvo, saj se s tako odločitvijo niso strinjali v strokovnih krogih, koalicijski Državljanski listi in opoziciji. Največja vladna stranka SDS je bila sicer pripravljena odložiti prenos tožilstva pod notranje ministrstvo za leto dni, vendar pod pogojem, da bi moral pravosodni minister Senko Pličanič odstopiti, če ne bi prišlo do napredka. Ker za DL takšen predlog ni bil sprejemljiv, je tožilstvo kljub vsemu prešlo pod pristojnost notranjega ministrstva, Pozitivna Slovenija in SD pa sta konec februarja omenjeno novelo zakona poslali v presojo ustavnemu sodišču.

Čeprav se je z združevanjem in ukinitvijo nekaterih organov na večini ministrstev število zaposlenih povečalo, uradni podatki ministrstva za finance glede stroškov dela kažejo, da se je skupna masa za plače v državni upravi med lanskim novembrom, ko prihaja tudi do izrednih izplačil, in letošnjim marcem znižala za dva odstotka, pri čemer pa niso upoštevane odpravnine.

Sveta vojna Gorenaka in Turka

Po prvih podatkih se je torej vladi z reorganizacijo vsaj deloma posrečilo znižati "lastne" izdatke, na drugi strani pa se je z največjimi sindikati v zadnjem hipu uskladila glede varčevalnih predlogov in rebalansa proračuna. A ministrska ekipa je, četudi bo morda odvrnila nevarnost referenduma, s katerim sta ji zagrozila policijska sindikata, pred naslednjima nič kaj lahkima nalogama: pogajanji s sindikati glede socialnega sporazuma in nato še glede posameznih predvidenih reform.

"Sindikati na koncu dneva v nobenem primeru ne smejo izgledati kot poraženci," ob tem pojasnjuje dr. Dejan Verčič z ljubljanske fakultete za družbene vede. Je vlada v javnosti enotno in premišljeno nastopala? "Ministri na taktični ravni zelo pazijo na svoje obnašanje, konkretno Šušteršič in Vizjak govorita poudarjeno pomirljivo, premier Janša se prav tako trudi ne izzivati, čeprav mu še vedno uide kakšna strela. Gorenak in Turk pa vodita svojo sveto vojno in povsem nerazumljivo provocirata prvi policiste in drugi šolnike," meni Verčič. In kakšno komunikacijsko strategijo bi morala vlada ubrati, da bi bila uspešna? Profesor na to vprašanje sicer ni ponudil konkretnega odgovora, namesto tega pa poudarja: "Vprašanje je, kakšni so ključni politični cilji te vlade. Če je varčevanje, je to uresničljivo s spravljivostjo in ponižnostjo. Varčevanje bo marsikoga prizadelo, dosti ljudi bo trpelo in v vladi bi se morali zavedati, kaj počnejo, in za to bi morali resnično prositi za odpuščanje: oprostite nam, kar počnemo, boli, ampak ne znamo drugače."

Po njegovem mnenju je socialni sporazum uresničljiv le v primeru, da ne ponižajo delojemalske strani, in ker je vlada v tem trenutku močnejša stran, mora modro paziti na dostojanstvo šibkejše strani. "Pri reformah pa bo težje. Vlada bi jih morala ločiti, poskusiti z vsako posebej. Nekatere lahko dobi, določene bo zagotovo izgubila. Glede njih družbenega soglasja ni: s pokojninsko reformo in reformo trga dela bo lažje kot s šolstvom in zdravstvom," pravi profesor. In še Verčičeva končna ocena: "Janševi vladi bo sicer uspelo izvesti najnujnejše varčevalne in reformne ukrepe, bo pa vedno bolj osovražena."

Janševa zadnja možnost

Naslednji tedni do poletnega zatišja bodo tako še izjemno pestri. Ustavna komisija bo po skoraj zanesljivem koncu zamisli za nagli vnos fiskalnega pravila v ustavo razpravljala o "rezervnem planu" za omejitev referendumov. Na četrtkovem srečanju vodstev parlamentarnih strank se v tem pogledu ni zgodilo še nič posebno pretresljivega. "Janša je slavnostno ugotovil, da je fiskalno pravilo pokopano in da iz njega ne bo nič, nato je Pahor nadaljeval z idejo, da je treba ves trud usmeriti v spremembo referendumske zakonodaje," nam je zaupal eden od opozicijskih predstavnikov in dodal, da je bilo med zbranimi zagovorniki zlatega pravila čutiti nezadovoljstvo, ker je poskus padel v vodo. Janši bi po prvih odzivih sodeč morda lahko celo uspelo, saj sta tako SD kot PS za zdaj videti tem spremembam naklonjena. Predsednik državnega zbora in koalicijske DL Gregor Virant je že sporočil, da bo do ponedeljka spisal neformalni predlog potrebne ustavne spremembe, ki ga bodo s poslanskimi skupinami nato uskladili in začeli postopek.

"Janši ne preostane drugega, kot da poskusi še to zadnjo možnost. Z nami se pogovarja pod prisilo, če bo do referenduma na pobudo policijskih sindikatov prišlo, pa je dejstvo, da bo država v roku enega leta v položaju Grčije," nam je opozicijski vir odgovoril na vprašanje, zakaj bi utegnila biti slovenska politika tokrat za spremembo celo poenotena.