Petek, 11. maja

Veliko manj veseli pa so bili predstavniki vlade, ko so izvedeli, da so v policijskem sindikatu zoper njih na delovno in socialno sodišče vložili kolektivno tožbo zaradi neizplačila regresa.

Ponedeljek, 14. maja

In kot da tožba še ne bi bila dovolj, je sedaj policijski sindikat še kazensko ovadil ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka. Ob tem je Gorenak na svojem blogu sindikalistom zaželel predvsem ščepec zdravega razuma; naj mu vendarle nehajo kljubovati in mu podajo roko, ki jim jo ponuja pravzaprav vsak dan. "Prepričan sem, da se v policijskem sindikalizmu dogaja populizem, ki nima nič skupnega s sindikalnim bojem za pravice zaposlenih policistov in kriminalistov, v večji meri gre za rivalstvo med obema sindikatoma in posledično za borbo za članstvo v enem ali drugem policijskem sindikatu," je še prepričan Gorenak.

Prometni minister Zvonko Černač je medtem nadzornikom Luke Koper preprečil razrešitev uprave podjetja. Tik pred sejo nadzornega sveta jih je Černač pisno opozoril, da za zamenjavo uprave ni razlogov in da bi odpoklic zaradi njihovih medsebojnih nesoglasij pomenil slab signal za poslovne partnerje. "V primeru, da bo nadzorni svet kljub vsemu dober mesec dni pred letno skupščino odpoklical celotno upravo ali del uprave, prevzema tudi odgovornost za bistveno upočasnitev načrtovanih aktivnosti," je zapisal Černač.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav pa je presenetil z izjavo, da bo Slovenija najverjetneje prisiljena vrniti 6,4 milijona evrov evropskega denarja, ki ga je pridobila za gradnjo stadiona Stožice. Komisar za regionalno politiko Johannes Hahn ga je že obvestil, poroča Žerjav, da naj bi bil razpis, na katerem je za pridobitev evropskega denarja zmagal projekt Stožice, pripravljen diskriminatorno.

Nad vlado pa se očitno vrača še ena "nadloga", za katero je premier Janša bržkone domneval, da je z njo enkrat za vselej opravil v času svoje prejšnje vlade. Najbolj znana romska družina pri nas, Strojanovi, je zagrozila, da se bodo vrnili v Ambrus, kjer bodo spet kampirali v gmajni in nadlegovali sovaščane, če vlada nemudoma ne plača računov za elektriko za njihovo trenutno domovanje na Rojah. Pritisk so pripravljeni stopnjevati in svoje šotore postaviti tudi v Ljubljani, natančneje pred vhodom v vladno palačo. Na vladi pravijo, da so Strojanovim račune pred štirimi meseci nehali plačevati, ker je končno urejen prepis in so Strojanovi tudi uradno lastniki hiše na Rojah. Torej bi bilo prav, da prevzamejo tudi stroške. Po neuradnih informacijah pa naj bi kolobocija okoli neplačanih računov nastala zaradi razdružitve nekdanjega ministrstva za okolje in prostor. Zdaj naj ne bi bilo povsem jasno, ali morajo po novem za Strojanove skrbeti na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, ki ga vodi Franc Bogovič, ali na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Zvonko Černač. O tem, kdo se bo odslej ukvarjal z njimi, se menda še usklajujejo.

Torek, 15. maja

Potem ko je poslanec Pozitivne Slovenije Jani Möderndorfer odprl dilemo o plačah v Janševem kabinetu in opozoril na to, da je še aprila znesek za plače 18 zaposlenih znašal 70.000 evrov, maja pa za isto število zaposlenih že 115.000, so se odzvali še v Janševem kabinetu. Maja je bil ta znesek namenjen za plače 34 ljudi, so ga popravili. Kadrovski načrt organov državne uprave za kabinet predsednika vlade sicer predvideva le 28 zaposlitev. Premier Janeza Janša torej v svojem kabinetu kljub varčevalnim ukrepom v tem trenutku zaposluje več javnih uslužbencev, kot jih je bilo zaposlenih v preteklih letih. Odkar je nastopil mandat, je zaposlil pet novih uslužbencev, masa za plače pa se je dvignila za 23.514 evrov, še kažejo podatki, ki so jih objavili Janševi podrejeni. V premierjevem kabinetu sta trenutno zaposlena tudi dva študenta, čeprav naj bi se v luči varčevalnih ukrepov zaposlitvam v državni upravi prek študentskih napotnic odpovedali.

Superminister Žiga Turk je medtem napovedal celovito prenovo slovenskega izobraževalnega sistema, minister Gorenak pa je brez napovedi celovito spremenil obseg pravic, ki pripadajo azilantom v Sloveniji. Na njegovem ministrstvu so pripravili spremembe zakona o mednarodni zaščiti, s katerimi med drugim ukinjajo brezplačno pravno pomoč na prvi stopnji, uvajajo zdravniško preverjanje starosti mladoletnih prosilcev in onemogočajo vložitev prošnje na veleposlaništvih v tujini. S tem, pravi Gorenak, se azilantom ukinja "nadstandard", ki so ga bili deležni. Ob tem pa ni pojasnil, kaj sodi v azilantski standard.

Premier Janša se je sestal s hrvaškim kolegom Zoranom Milanovićem, po srečanju pa nekaj besed namenil tudi prvim stotim dnem svoje vlade. Meni sicer, da je bilo teh sto dni bolj podobnih zadnjim stotim dnevom pred volitvami kot prvim stotim dnevom po oblikovanju nove vlade. Če ne bo rušenja varčevalnega paketa zakonov z raznimi proceduralnimi zapleti, je po njegovem mnenju daleč največji uspeh za državo v tem času premik v miselnosti in spoznanju, da je za konsolidacijo javnih financ nekaj treba storiti, ter predvsem večja fleksibilnost socialnih partnerjev. Če bo do rušenja vendarle prišlo, bo Janša - glede na nasprotovanje varčevalnim ukrepom v mandatu prejšnje vlade - kot največji uspeh lahko naznanil premik v lastni miselnosti.

Sreda, 16. maja

Premier Janša in novinar finske televizije YLE Magnus Berglund sta zavrnila povabilo ljubljanskega višjega sodišča k mediaciji. Premier Janša sicer s tožbo zahteva milijon in pol evrov odškodnine ter umik izjav, ki so jih na YLE predvajali 1. septembra 2008, nekaj tednov pred prejšnjimi parlamentarnimi volitvami. Prepričan je, da mu je oddaja spremenila življenje in da bi njegova stranka, če obtožb ne bi objavili, na volitvah lahko dobila vsaj deset odstotkov več glasov. To pa, če nadaljujemo Janševo razmišljanje, pomeni, da bi na prejšnjih volitvah gladko zmagal in bi se s krizo ukvarjal že v prejšnjem mandatu. Pa tudi, da bi danes varčevalnim ukrepom po vsej verjetnosti nasprotoval iz opozicijskih klopi.

Medtem ko na nedavni proslavi ob dnevu OF, ki je vlada ni organizirala, ni bilo niti enega samega predstavnika vlade, so se tokratne proslave ob obletnici slovenske vojske udeležili v znatnem številu. Ob tem je še posebej zanimivo, da smo - zaradi različnega (političnega) razumevanja nastanka slovenske vojske - lani, v času vlade Boruta Pahorja, praznovali okroglo, 20. obletnico, letos pa praznujemo že 22. obletnico vojske.

Četrtek, 17. maja

Dan je potekal normalno: vlada je sprejela nekaj amandmajev k zakonu o poroštvih za TEŠ 6, ki bi lahko odprli pot tudi k zamenjavam vodilnih v Holdingu Slovenske elektrarne in Termoelektrarni Šoštanj; na mesto direktorja stanovanjskega sklada je imenovala Žigo Andoljška; sprejela je predlog novele zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (nekaj podobnega so, mimogrede, poslanci vladajoče SDS pred nekaj več kot letom dni skupaj s poslanci SNS pomagali zrušiti), potem pa...

Ne, ne, ne, to pa ne gre po načrtu, si je gotovo mislil premier Janša, ko so stavkajoči policisti iz rokava povlekli asa in v državni zbor vložili pobudo za referendum o varčevalnem zakonu. S tem so le dva dni pred uveljavitvijo megazakona ustavili njegovo uveljavitev. Janša jih je pozval, da podpise umaknejo, saj bi lahko tak referendum državi prizadejal usodni udarec. "Upam, da gre za nesporazum," je še rekel.

Spodbujeni z referendumsko pobudo za zadržanje megazakona so se predsedniki in predsednica parlamentarnih strank ter vodje poslanskih skupin posvetovali o spremembi referendumske zakonodaje. Zakonodajo želijo spremeniti tako, da se primer, kot s(m)o mu pravkar priče, ne bi več zgodil in bi iz odločanja na referendumu izvzeli zakone, ki neposredno vplivajo na izvrševanje proračuna, zakone o izrednih ukrepih in ratificirane mednarodne pogodbe.