Že prejšnjega je preživela v premlevanju tega, zakaj Francozi niso volili, kot bi ji ugajalo, in so v nedeljo 6. maja iz Elizejske palače nagnali Nicolasa Sarkozyja, vanjo pa napotili socialista Françoisa Hollanda. V Atenah so Grki istega dne za drugo najmočnejšo stranko izvolili levičarje, ki se nočejo držati njenega "barbarskega diktata varčevanja", kot so sporočili komisiji EU v Bruselj in direktorjem Evropske centralne banke v Frankfurt.

Prejšnji teden so v oddajah nemških televizij ugotavljali, da Angela Merkel s svojo železno politiko brezpogojnega varčevanja postaja vse bolj osamljena v Evropski uniji in da predvsem južnoevropske države stavijo na novo vzhajajočo socialistično zvezdo iz Pariza ter na obljube, da se Evropa iz krize ne bo več reševala le z zategovanjem pasu, temveč bo investirala tudi v rast in nova delovna mesta.

Res je, da je Hollande po stari dobri tradiciji še istega dne, v torek, ko je nastopil mandat, poletel v Berlin in s tem vljudno pokazal nemški premierki, da ji ne zameri, ker ga ni hotela sprejeti v času pred volitvami. A četudi je bil v torek zaradi deževnega vremena, ki je spremljalo njegov vstop v Elizejsko palačo, premočen do kože in je v njegovo letalo na poti v sosednjo državo treščila strela, je Hollande ob svojem obisku v kanclerkinem uradu pustil vtis, da ga Merklova ne bo tako zlahka naučila železnega varčevanja, da morda Berlin izgublja mandat prestolnice, kjer se določa evropska gospodarska politika, in da je nemško-francoski vlak krenil proti Parizu.

Potrebujemo drugačno Evropo

V četrtek je nova francoska vlada začela svoj mandat s pozivom k preusmerjanju Evrope in oba najpomembnejša ministra, zunanji Laurent Fabius in finančni Pierre Moscovici, sta zahtevala, da se ta pospešeno posveti gospodarski rasti. "Sem prepričan Evropejec," je dejal novi zunanji minister Fabius, ki pa trdi, da potrebujemo drugačno Evropo, takšno, ki se bo močneje osredotočila na ustvarjanje novih delovnih mest. "Merklova si trenutno najbolj prizadeva preprečiti, da bi se Pariz s pomočjo južnoevropskih držav uveljavil kot novi center Evrope," za Objektiv ocenjuje dr. Gero Neugebauer z Inštituta za politološke znanosti Otta Suhra na Svobodni univerzi (Freie Universitat) v Berlinu. Profesor politologije, ki že dobrih štirideset let opazuje in raziskuje politične stranke v nemški državi, ve, da bi kanclerko to oslabilo tudi na notranjepolitičnem parketu.

Sitnosti s Francozi namreč niso edine, ki nemški premierki kvarijo dobro voljo. Velik kup se jih je nabralo tudi doma. Če so prejšnji teden v televizijskih omizjih razpravljali o tem, kako Merklovi evropski partnerji obračajo hrbet in jo kritizirajo zaradi njene nepopustljive varčevalne politike, zaradi česar Nemčija postaja vse bolj izolirana, so se ta teden spraševali, ali se kanclerki pišejo zadnji meseci in ali se je njena stranka po nedeljskem katastrofalnem porazu na deželnih volitvah v Severnem Porenju-Vestfaliji znašla v kaosu. Zaporedje dogodkov od nedeljskega večera dalje ne daje slutiti nič dobrega, Angela Merkel je včeraj za prihodnji teden sklicala krizni sestanek koalicijskega vrha.

Še preden so se v nedeljo zaprla volišča, je bilo v Düsseldorfu že jasno, da bo krščanska unija (CDU/CSU) v Severnem Porenju-Vestfaliji dosegla najslabši rezultat v svoji zgodovini. Medtem ko je Hannelore Kraft za socialdemokrate dosegla kar 39 odstotkov glasov in s tem skupaj z zelenimi svoji doslej manjšinski vladi v naslednjem mandatu zagotovila solidno večino, je Norbertu Röttgenu, glavnemu kandidatu kanclerkine unije, kljub javnomnenjskim napovedim, ki tako hudega padca niso kazale, uspelo pridobiti le 26 odstotkov volilnih glasov.

V predvolilnem boju je naredil kar nekaj napak. Najprej je razglasil, da bo izid volitev v njegovi deželi pokazal tudi, kaj prebivalci Severnega Porenja-Vestfalije menijo o varčevalni politiki kanclerke. V Berlinu, kjer si že ves čas prizadevajo, da se rezultati deželnih volitev ne bi povezovali s politiko na zvezni ravni, so se ob tem prijemali za glavo. Še večjo napako pa je Röttgen naredil, ko svojim volilcem ni obljubil, da bo tudi v primeru poraza ostal v deželi, in si je pustil odprta vrata v Berlin. Tega mu niso odpustili. Že v nedeljo zvečer je Röttgen prevzel vso odgovornost za poraz na volitvah in odstopil kot vodja deželne organizacije stranke.

V Hiši Konrada Adenauerja, centrali stranke v Berlinu, je Röttgen dan zatem iz rok kanclerke še prejel šopek rož, kot je v navadi pri vseh kandidatih deželnih volitev, ne glede na to, ali so jih dobili ali izgubili. V ponedeljek v javnosti še ni bilo slišati niti besede o tem, da bi Röttgen moral zapustiti tudi ministrski stolček; vse do tedaj je bil kronski princ, vzoren učenec in uspešen minister vlade Merklove. Dokler se ni oglasil šef Krščansko socialne unije Horst Seehofer, ki ga prihodnje leto na Bavarskem čakajo volitve, merjenja razpoloženja volilcev pa mu kažejo vse prej kot dober izid. Bil je nenavaden intervju za televizijsko postajo ZDF, kjer naj bi kamere "po nesreči" posnele tudi neuradni del pogovora med televizijskim voditeljem in Seehoferjem. Zadnji je kasneje televiziji dovolil objavo neuradnega dela, v katerem je ostro in osebno napadel Röttgena ter zahteval, da ta za poraz na volitvah nosi posledice tudi kot minister.

Hladnokrvna eksekucija neposlušnega ministra

V sredo ob 16.30 je Angela Merkel v le minuto in pol dolgi izjavi medijem povedala, da je Röttgena vrgla iz vlade. Tega kanclerka svojim ministrom ni naredila še nikoli, tudi tokrat se ni želela v javnosti pokazati kot hladna in brezčutna eksekutorka, zato je hotela, da minister odstopi sam. Toda Röttgen kanclerki tokrat ni hotel ustreči. Zdaj na račun kanclerkinega ravnanja niso prišle kritike samo iz opozicije, ki je zahtevala nove volitve, ampak so jo kritizirali tudi v lastni stranki, še posebej vplivni politiki iz deželne organizacije Severnega Porenja-Vestfalije.

"Odločitev Merklove, da razreši Röttgena, je bila veliko presenečenje," pravi dr. Neugebauer in ocenjuje, da je Röttgenu stolček odnesel predvsem Seehoferjev nastop. Kanclerkina poteza je precej vznemirila deželno organizacijo stranke, ki je po porazu na volitvah že tako v slabem stanju. "Odstavitev Röttgena so v deželni organizaciji razumeli kot afront," pojasnjuje Neugebauer, "in ena najpomembnejših deželnih organizacij stranke sedaj nima več predstavnika v vladi. To boli."

Premierka Merklova nosi vzdevek črna vdova še iz začetka predsedovanja stranki, pravi Neugebauer, ko se je hitro in grobo znebila svojih največjih konkurentov. Toda hkrati s tem, ko je odpustila Röttgena, je Merklova priznala, da se poraz deželne organizacije v Severnem Porenju še kako tiče tudi stranke na zvezni ravni. Kanclerka je bila namreč v času pred volitvami v Severnem Porenju-Vestfaliji najmanj desetkrat, vendar ji priljubljenosti, ki jo uživa na zvezni ravni, ni uspelo prenesti na deželno. Krščanska unija v javnomnenjskih raziskavah na zvezni ravni pred socialdemokrati ves čas solidno vodi za okoli 5 odstotnih točk, v zadnji raziskavi, 16. maja, ji kaže naklonjenost 35 odstotkov volilcev, socialdemokrati bi jih dobili 30 odstotkov. Angela Merkel je za predsednikom države druga najbolj priljubljena političarka v državi, na to stranka tudi stavi. CDU je Angela Merkel in Angela Merkel je CDU. Za njo je le malo ljudi, ki bi jo lahko nasledili, za kar je v veliki meri poskrbela tudi sama.

Merklova je "velikanka na trhlih nogah", zgrožen ugotavlja sicer konservativni časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung. Deželne volitve v Severnem Porenju-Vestfaliji so bile že enajste po vrsti, odkar je črno-rumena koalicija prevzela oblast. Le v treh, v Posarju, v Berlinu in Porenju-Pfalškem, je stranka rahlo pridobila na volitvah, povsod drugod je bila poražena. V Severnem Porenju-Vestfaliji je v primerjavi z volitvami leta 2010 izgubila osem odstotkov glasov, v Hamburgu celo 20, v Baden-Würtembergu in Schleswig-Holsteinu je letela iz vlade, v zveznem svetu, drugem domu nemškega parlamenta, njena koalicija z liberalci že dolgo nima več večine. Javnomnenjske raziskave kažejo, da potrebne večine, če bi Nemci volili ta teden, krščanska unija z liberalci ne bi dosegla niti v bundestagu.

Po močni zmagi socialdemokratov v Severnem Porenju-Vestfaliji je zato zavel optimizem pri rdečih in zelenih tudi na zvezni ravni. Ali bi bil ta dovolj tudi za zmago na prihodnji zveznih volitvah v nemški parlament jeseni prihodnje leto, je še prezgodaj ugibati, ocenjuje Neugebauer. Socialdemokrati trenutno v svojem vrhu nimajo kandidata, s katerim bi lahko dobili volitve proti Merklovi. Odločilno bo, ali bo stranki uspelo izostriti svoj profil do te mere, da bodo volilci v njej prepoznali alternativo sedaj vladajoči koaliciji.