Tako je imel Marjan Fank glavno besedo tudi na novinarski konferenci ob zadnjem odkritju kriminalnih združb, ki so prekupčevale z orožjem in drogo. Novica o prijetju nevarnih kriminalcev je nekaj dni polnila časopisne stolpce in se pojavljala v prvih minutah TV-dnevnikov. Šlo je za najobsežnejšo zaključno akcijo v zgodovini samostojne Slovenije.

V petek, 11. maja, okoli šestih zjutraj je kakšnih 350 kriminalistov, policistov in do zob oboroženih specialcev začelo okoli 70 hišnih preiskav - večinoma na območju Kranja, Ljubljane in Kopra, med katerimi so pridržali okoli 60 osumljencev preprodaje droge in orožja. Ker je preiskava pokazala, da so nekateri člani hudodelskih združb oboroženi, v preteklosti pa so se s policisti že srečali zaradi nasilnih kaznivih dejanj, so kriminalisti v marsikatero stanovanje vdrli s pomočjo specialcev, oboroženih z avtomatskim orožjem.

Se je pariški Črnogorec bal svojih?

Zadnjega, ki živi v Parizu in je bil naročnik zaseženega orožja, Veliborja Popovića, po rodu Črnogorca, so prijeli v torek, 15. maja, na Kokrici pri Kranju v luksuznem beemveju.

Na vprašanje, kako to, da se je skrival na vročih tleh Slovenije in ni pobegnil v tujino, in ali se je bal, da bi ga "pospravili" njegovi, nam je Marjan Fank odgovoril: "Pravi razlog zadrževanja zadnjega prijetega osumljenca v Sloveniji nam še ni znan. Lahko pa izrazim zadovoljstvo, da je zelo dobro sodelovanje s francosko policijo pripeljalo do njegovega prijetja. Kaj bo pokazala nadaljnja preiskava, bomo še videli."

Enkraten, deloholik, strokovnjak, vztrajen in zelo dober prijatelj nam je Marjana Fanka opisal eden njegovih dolgoletnih sodelavcev. Bežni znanci ga ocenjujejo kot individualista in volka samotarja, a le daje tak vtis. V resnici je družaben in širše razgledan, ne samo ozko policijsko kot "fijakarski konj".

Je športnik in alpinist, ni ga vršaca v Sloveniji, ki ga ni osvojil, dodaja njegov dolgoletni sodelavec in poudarja, da je eden njegovih redkih prijateljev v policiji. Pa še eno vrlino izpostavljajo njegovi sodelavci: čeprav je prvi operativec v državi, je izjemno skromen in nikoli noče izstopati.

Domačini v kraju na Štajerskem, kjer živi, ga imajo zelo radi, saj jim vedno priskoči na pomoč pri opravilih v gozdu ali v vinogradu.

Marjan Fank, ki je po besedah sodelavcev zelo cenjen in predan delu, poudarja, da nima običajnega družinskega življenja. Zaradi službe je večino časa dobrih sto kilometrov stran, in tudi ko je doma, je še vedno obremenjen s službenimi zadevami zaradi telefonskih klicev.

"Družina je bila občasno posredno deležna diskreditacij, občutila je tudi neprijetnosti, ko so mi grozili, ampak z leti tudi to postane del vsakdana. Sicer pa skoraj ves prosti čas preživim v gorah, ki so odlično zdravilo za stres in nabiranje energije za službo," pravi Marjan Fank.

"Letos teče že osemindvajseto leto, odkar delam v policiji. Večino časa sem služboval v operativi. Začel sem kot miličnik v Ljubljani in mislim, da sem šel potem prav skozi vse ravni policijskega dela. Bil sem vse, od pomočnika komandirja v Ljubljani, kriminalista na krvnih deliktih in vodje skupine na istem področju - na krvnih deliktih sem preživel večji del svoje poklicne poti - do vodje oddelka za organizirano kriminaliteto, inšpektorja za krvne delikte na državni ravni, vodje sektorja kriminalistične policije v Policijski upravi Maribor in sedaj operativnega pomočnika direktorja uprave kriminalistične službe," svojo poklicno pot opiše Marjan Fank.

Na vprašanje, zakaj se je odločil za poklic policista, odgovarja, da je bil v tistem času občutek za pravičnost v družbi veliko bolj cenjen, zato tudi ta poklic. Jasna je bila meja, kaj je prav in kaj ne - pa ne samo zakonsko, temveč tudi moralno. Tudi pomoč ljudem so takrat cenili in vse to je na neki način združeno v poklicu policista.

Stavka je legitimna

Kakšen je njegov odnos do policijske stavke? "Stavka je seveda legitimno sredstvo za dosego pravic. Tudi sam zaznavam razvrednotenje našega poklica - pa ne samo v zadnjih letih. Pri meni osebno ni na prvem mestu materialno razvrednotenje našega dela, ampak splošen neustrezen odnos do tega poklica tako v državi kakor tudi v družbi."

Na vprašanje, ali so poskušali z zadnjo odmevno akcijo razbitja kriminalnih združb dokazati, da kljub stavki policija dela, odgovarja: "Zadnja akcija nikakor ni povezana z dogajanjem okoli tega, ampak je preiskava preprosto dozorela. In vsi, ki so v akciji sodelovali, so bili visoko motivirani, požrtvovalni, in to kljub temu da so se zavedali, da so kar nekaj dela zaradi delovnopravnih omejitev opravili zastonj. Zaradi tega ni korektno, da kdorkoli v tej državi stavko povezuje z zaključno akcijo."

Seveda smo drugega kriminalista v državi povprašali še, kako komentira dejstvo, da iz specializiranega tožilstva poleg Boštjana Jegliča usmerja preiskavo tudi precej sporna tožilka Dragica Kotnik, sicer vodja oddelka za pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, ki je znana po tem, da je bila v odnosu do policistov vse prej kot korektna, na vesti pa ima še nekaj "spodrsljajev", ki za tožilko nikakor niso primerni. Novomeški policisti so na tožilstvo v Krškem poslali ovadbo, ki ji očita dve kaznivi dejanji izdaje tajnih podatkov.

"Sodelovanja omenjene tožilke v zaključku akcije ne nameravam komentirati, verjamem pa, da smo v policiji kljub vsemu sposobni ohranjati profesionalni odnos, kar pričakujemo tudi od drugih," je korekten Fank.

V enem od intervjujev je pojasnil, zakaj je gospodarska kriminaliteta oziroma sporno poslovanje, ki najbolj bega in razburja javnost, tako težko pregonljivo. "Slovenska kazenska zakonodaja in kriminalitetna politika ne sledita hitrim spremembam v poslovnem svetu. Javnost težko razume, v teh kriznih časih pa sploh, da moralno sporno poslovanje ali pomanjkanje poslovne morale še ne pomeni nujno kaznivega dejanja, kljub nastalemu oškodovanju in pridobljeni materialni koristi. Če bi bile nove pojavne oblike gospodarske kriminalitete že v prvih letih jasno definirane in bi bilo jasno opredeljeno, kaj je nezakonito, bi bil obseg teh dejanj veliko manjši."