Kolektivni poker iz Evropske unije

Po drugi strani pa nekateri komentatorji namigujejo, da gre zgolj za še en način "discipliniranja" Grkov za spoštovanje reformnih zavez v zameno za finančno pomoč. "Menim, da iz frustracije kolektivni poker igrajo iz Evropske unije. Glede na to, da se je v evropskem bančnem sistemu že ustvaril precejšen obroč okoli grškega dolga, mislim, da bodo Grčiji odrekli nadaljnjo finančno pomoč, zaprli sredstva ECB, kar bo vzpostavilo nujo po izstopu iz evrskega območja. Nato bodo ugotovili, da so se 'nategnili'," napoveduje dr. Igor Masten z ljubljanske ekonomske fakultete. Omenjeno zapiranje sredstev ECB se že dogaja. Frankfurt je namreč prav sredi tega tedna štiri grške banke odrezal od likvidnostnih operacij.

Ključno vprašanje za Grčijo je, ali bi bilo reševanje krize zanjo suma sumarum boljše z drahmo ali z evrom. Grško javno mnenje s tega vidika na prvo žogo deluje skregano samo s seboj. Izidi zadnjih volitev so pokazali, da vse več Grkov nasprotuje strogim varčevalnim ukrepom, torej notranji devalvaciji. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah naj bi na naslednjih volitvah največ glasov, okoli 20 odstotkov, dobila stranka, ki svojo podporo gradi na protivarčevalni in protinemški retoriki. Hkrati pa velika večina Grkov še vedno želi ostati v evrskem območju, torej ne želi vrnitve drahme in zunanje devalvacije. Slednje daje slutiti, da Grki posledice izstopa iz območja evra ocenjujejo kot še slabšo rešitev.

Zagovorniki izstopa Grčije iz evrskega območja menijo, da bi bilo mogoče gospodarstvo izvleči iz recesije precej hitreje in ceneje s pomočjo devalvacije domače valute v primerjavi z evrom. Devalvacija domače valute namreč znižuje ceno izvoza, torej povečuje konkurenčnost države na izvoznih trgih in s tem daje zagon gospodarski rasti. V nasprotju z zunanjo devalvacijo notranja devalvacija, ki poteka prav zdaj, od države terja izboljšanje konkurenčnosti s pomočjo krčenja stroškov proizvodnje, kar pa nujno vključuje izjemno nepriljubljeno zniževanje plač.

Napovedi, kakšne bi bile neposredne ekonomske posledice ponovne uvedbe drahme, se med seboj precej razlikujejo. Da bo drahma v primerjavi z evrom močno devalvirala, se strinjajo vsi, manj strinjanja pa je o tem, kolikšen bo odstotek devalvacije. Po bolj optimističnih napovedih bi drahma v primerjavi z evrom devalvirala za okoli 20 odstotkov, po bolj pesimističnih pa za polovico ali celo še več. Za konkurenčnost izvoznikov je to dobra novica, manj pa za varčevalce. Prestrašeni Grki iz bank že dvigujejo evrske depozite, da bi se tako zaščitili pred pretvorbo svojih prihrankov v drahmo. Čeprav gospodinjstva prihranke dvigujejo tudi zaradi manjših dohodkov ali brezposelnosti, gre del dvigov zagotovo pripisati strahu pred morebitnim izstopom države iz evrskega območja.

Podjetja in gospodinjstva depozite vztrajno dvigujejo zadnji dve leti. Iz podatkov grške centralne banke je razvidno, da se je dinamika krčenja depozitov začela močno pospeševati v zadnjega pol leta. Na letni ravni padec depozitov zadnjega pol leta vztrajno presega 15 odstotkov. Konec marca so podjetja in gospodinjstva v domačih bankah imela naloženih 165 milijard evrov depozitov, kar je za kar dobrih 60 milijard evrov (za lažjo predstavo, to je več kot enoinpolletni BDP Slovenije) manj sredstev kot pred dvema letoma. Grki pač ne želijo videti, da bi njihovi prihranki izpuhteli. Ob morebitni napovedi ponovne uvedbe drahme bi se zato država soočila s klasičnim "navalom na banke", ki bi ga najverjetneje poskušala preprečiti z izvedbo vseh operacij konec tedna, ko so banke zaprte, in z omejitvijo dvigov prihrankov. To je na primer pred desetletjem storila Argentina, še preden je razglasila bankrot. Domače banke bi se znašle v likvidnostnih težavah - na eni strani bi varčevalci zahtevali svoje depozite, na drugi strani pa bi se banke soočale s še bolj oteženim dostopom do finančnih virov, ki jih tare že danes. To bi v verižni reakciji pomenilo dodatno zaostrovanje kreditnega krča in nove stečaje podjetij. Tako je dodaten padec BDP gotovost.

Strah grških varčevalcev se širi

Ponovna uvedba drahme in njena neizbežna devalvacija predstavljata izjemne težave tudi za grške javne finance. Ker bodo grške obveznosti do tujih financerjev ostale denominirane v evrih, če se ne bo Grčija dogovorila kako drugače, bo javni dolg ob devalvaciji drahme "eksplodiral". Gre za klasično valutno tveganje, ki so mu na primer izpostavljena številna slovenska gospodinjstva, ki dohodke prejemajo v evrih, stanovanjsko posojilo pa morajo odplačevati v švicarskih frankih. Ko vrednost švicarskega franka narašča, kar se je lani dogajalo v takšnem obsegu, da je Švica "zacementirala" vrednost franka proti evru, morajo kreditojemalci za obroke plačevati vse večji evrski znesek.

Ob enkrat že izpeljanem "prostovoljnem" odpisu dela dolgov do zasebnih bank in dejstvu, da dolg še vedno narašča - trenutno znaša okoli 160 odstotkov BDP -, je po uvedbi drahme bankrot države pričakovana posledica. Izstop iz evrskega območja, če država v nadaljevanju ne bi razglasila tudi bankrota, je pravzaprav precej nesmiseln - Grčija bi si brez bankrota in ob devalvaciji drahme nakopala zgolj še višji dolg. Konec koncev tudi v primeru bankrota ni povsem jasno, ali bi Grčija zares lahko pozabila na svoje pretekle dolgove. Ne nazadnje zgodovina dosedanjih bankrotov držav kaže, da kljub začasnemu prenehanju poravnavanja obveznosti, torej bankrotu, države v povprečju na koncu še vedno poplačajo okoli 60 odstotkov vseh dolgov.

Posledice ponovne uvedbe drahme

Kakšne bi utegnile biti posledice za realno gospodarstvo? Ko je Argentina pred desetletjem odpravila vezavo pesa na dolar in prenehala odplačevati posojila tujim kreditorjem (nekatere tožbe za poplačilo dolgov trajajo še danes), je to povzročilo približno dvotretjinsko devalvacijo pesa, BDP se je leta 2002 skrčil za 11 odstotkov, brezposelna pa je bila okoli četrtina prebivalstva. Revščina je dosegla izjemne razsežnosti. Številke, ki so v Grčiji pravzaprav že danes realnost, če seveda odštejemo devalvacijo drahme.

Na kar zagovorniki izstopa Grčije iz evrskega območja računajo, je hitro okrevanje gospodarstva po okrepitvi konkurenčnosti z devalvacijo drahme. Argentina je že leta 2003 dosegla skoraj 9-odstotno gospodarsko rast, medtem ko je Grčija po ostrih varčevalnih ukrepih že četrto leto v recesiji in nič ne kaže, da bi se iz nje že kmalu izkopala. A tudi ob morebitnem izstopu Grčije iz evrskega območja analitiki pričakujejo še dodaten padec BDP. Tako izstop Grkom ne bi ponudil čudežne rešitve.

Profesor ekonomije in politologije na ameriški univerzi Berkeley Barry Eichengreen je na nedavni konferenci na temo prihodnosti Evropske unije in evra ob prazniku Evrope v Firencah aktualne razmere v evrskem območju primerjal s težavami zlatega standarda v času velike depresije 30. let prejšnjega stoletja. Šele ko so države druga za drugo presekale vezavo svojih valut na zlato in jih močno devalvirale, se je odprla pot okrevanju. Eichengreen, čeprav vleče vzporednice s propadom zlatega standarda, vidi tudi precej dejavnikov, ki kažejo svetlejšo usodo evra. Ne le da so članice evrskega območja politično pripravljene storiti marsikaj za rešitev projekta, opustitev zlatega standarda je bila precej lažja, kot bi bila danes za Grčijo uvedba drahme.

Danes je slišati, da je evrsko območje precej bolje pripravljeno na grški izstop kot pred letom dni. Predvsem zato, ker so z nedavnim odpisom dolgov banke, pretežno nemške in francoske, znatno manj izpostavljene do grškega javnega dolga. V slabem letu dni se je izpostavljenost tujih bank do grškega javnega dolga znižala s 64 na 23 milijard evrov. A težko je najti koga, ki bi bil pripravljen dati roko v ogenj, da izstop ne bi imel vpliva na druge periferne države. Že zgolj vnovična ugibanja o izstopu Grčije so povzročila naraščanje pribitkov na obveznice najbolj izpostavljenih evrskih držav (Portugalska, Španija, Italija…). Za tiste države, ki so se še sposobne same financirati na mednarodnih trgih, to pomeni velik pritisk na proračune in edina rešiteljica, pred zaprosilom za finančno pomoč EU in IMF, je ECB z obsežnimi odkupi obveznic.

Skrb zbujajoča so tudi poročila, da se je strah grških varčevalcev za njihove depozite v evrih že naselil v njihove kolege v Španiji, Italiji, Franciji in Belgiji. V tujih medijih se vrstijo ugibanja in poročila o tem, da bi grški bankrot utegnil kapitalsko zamajati tudi samo ECB, ki je skupaj z IMF in članicami evrskega območja po poročanju Reutersa lastnica okoli 200 milijard evrov grškega dolga. Med njimi je tudi Slovenija, ki je za Grčijo "rezervirala" slabih 390 milijonov evrov posojil in slabih 940 milijonov evrov poroštev. Ko smo ministrstvo za finance povprašali, kako bi "Grexit" vplival na poplačilo teh posojil in garancije ter kako so pripravljeni na morebitno unovčenje garancij in nepoplačilo posojil, so nam dejali, da "se ministrstvo do hipotetičnih vprašanj oziroma situacij v evrskem območju praviloma ne opredeljuje".

O izstopu Grčije iz evrskega območja sicer pravijo, da ni niti v interesu Grčije niti v interesu območja. "Če bi Grčija res slučajno izstopila iz območja evra, še ne pomeni avtomatično, da bi preneha servisirati svoje obveznosti do tujih upnikov. Gre za dve ločeni odločitvi." Glede na prej opisane učinke uvedbe drahme in globoke devalvacije valute ter posledične "eksplozije" v evrih denominiranega dolga seveda upamo, da so evropske vlade, vključno s slovensko, dobro pripravljene na "hipotetične" črne scenarije. Grško slovo iz evrskega območja vzbuja največ strahu prav zato, ker nihče natančno ne ve, kje in kdaj bi se padanje domin utegnilo ustaviti.