Čeprav obstaja mnogo poti, po katerih lahko podjetja pridejo do prepotrebnega denarja, pa so te ravno v času, ko ga najbolj potrebujejo, v večini primerov zaprte. Podjetja imajo v krizi nemalo težav pri dostopu do finančnih sredstev, bodisi za začetek svoje podjetniške poti bodisi za njeno nadaljevanje.

V času, ko se položaj slovenskega gospodarstva v krizi vztrajno slabša, bi morale biti banke tiste, ki nad gladino ohranjajo realni sektor. A žal ni tako; iz velikega števila stečajev je razvidno, da je ravno slovenski bančni sistem del razloga za težave našega gospodarstva. Če se v Evropi kažejo znaki kreditnega krča, so ti pri nas še toliko bolj izraziti. Med podjetniki lahko namreč le (naj)večji upajo na posojila, medtem ko so manjšim vrata največjih finančnih ustanov močno priprta. Kam torej po sredstva, ko se izkaže, da je najpomembnejši vir denarja iz predkriznih časov nedostopen ali pa odločno predrag?

Najugodnejši finančni viri

Večina podjetij želi pridobiti kar najbolj ugodne finančne vire. Poleg oziranja za zasebnim kapitalom imajo možnost kandidiranja tudi za vire, "ki jih v namen podpore podjetništvu oblikuje in razdeljuje država ali Evropska unija", so dejali na Slovenskem podjetniškem skladu, kjer pojasnjujejo, da obstaja več oblik denarne pomoči, ki so prek javnih razpisov različnih institucij namenjene predvsem mikro-, malim in srednje velikim podjetjem. Najbolj razširjeni obliki finančne pomoči sta nepovratna sredstva (subvencije) in krediti.

Ravno na področju slednjih ostaja tudi v letu 2012 posebno aktiven Podjetniški sklad, ki prek 60- do 80-odstotnih garancij omogoča podjetjem lažji najem bančnih kreditov, saj jih podjetja sama zaradi pomanjkanja zavarovanja ne bi mogla pridobiti. Bolj ugodna je tudi obrestna mera, ki je subvencionirana. V trenutnih razmerah znaša pribitek na 6-mesečni euribor, ki je na zgodovinsko nizki ravni (0,975 odstotka), le 1,95 odstotka, kar pomeni, da je efektivna obrestna mera kredita z garancijo Podjetniškega sklada tudi do 40 odstotkov nižja kot običajno.

Za klasična podjetja, ki rastejo po ustaljeni in povprečni dinamiki ter donosno poslujejo znotraj izbrane tržne niše, nimajo pa zmožnosti hitre rasti, bodo v Podjetniškem skladu letos zagotovil 30,5 milijona evrov garancij za zavarovanje bančnih posojil. Na drugi strani pa bo za tehnološko intenzivna in inovativna podjetja z zmožnostjo hitre rasti in visoke dodane vrednosti na zaposlenega letos na voljo kar 68,6 milijona evrov garancij in subvencij za zagon podjetij. Razpis za omenjena sredstva je odprt do 10. novembra oziroma do porabe sredstev.

Kapital za lažji dostop do posojil

Zlasti za visokotehnološka in hitro rastoča podjetja je izrednega pomena tudi lastniško financiranje. Primerna količina lastniškega kapitala namreč podjetjem omogoča lažji dostop do tržnih posojil in drugih oblik financiranja, hkrati pa izboljšanje kreditne sposobnosti. Podjetniški sklad zato letos ponuja 53 milijonov evrov sredstev v obliki tveganega kapitala, ki ga malim in srednjim podjetjem sicer ne namenja neposredno, temveč kot posrednik prek podprtih družb tveganega kapitala.

Ne glede na pot, ki jo bo podjetje ubralo pri zbiranju svežih finančnih sredstev, je eden izmed ključnih elementov za uspeh dober poslovni načrt, saj predstavlja vizijo in poslovni potencial podjetja bodočim vlagateljem. Če pa želi podjetje uspeti na razpisih, mora najprej preveriti, ali ustreza njihovim pogojem. Šele nato lahko odda vlogo, pripravljeno skladno z razpisnimi pogoji, in tako prevzame naziv prijavitelja. V Podjetniškem skladu pojasnjujejo, da je vsebina vloge predstavljena v vsakem razpisu posebej, osnovna elementa pa sta prijavni list in, kot že omenjeno, poslovni načrt. Sicer je treba dodati še nekaj uradnih dokazil, vendar podjetja večjih birokratskih težav s pripravo vloge podjetja nimajo.

Čeprav se zdi tako opisano pridobivanje sredstev preprosto, pa je konkurenca med podjetji huda, in dokler ne bodo na pomoč priskočile banke, bo moralo vrata zapreti še marsikatero podjetje.