Opozoril pa je tudi na vse pogostejšo instrumentalizacijo človeških bitij, saj so šibki vse večkrat zlorabljeni zgolj kot sredstvo za dosego ciljev dominantnejših. Častni govorec torej etičnost trenutno vidi v velikanski krizi.

Nerazumen razum

Prvega v nizu osmih referatov je predstavil domači zgodovinar Janko Prunk, ki je sledil odtisom Trontljevih misli, saj je tudi on menil, da so se vsi dosedanji idejno-moralni nazori oddaljili od svojih duhovnih idealov, zaradi česar lahko brez slabe vesti trdimo, da celotna zahodna civilizacija ob začetku 21. stoletja kaže hude znake ne le ekonomske, socialne in politične krize, temveč tudi znamenja potopa moralnih in etičnih vrednot. Poudarja, da se mnogi zahodni intelektualci sprašujejo, ali ni naša civilizacija nemara že pred zatonom.

Francoski pesnik Sylvestre Clancier je zatrdil, da se v zadnjem času na obzorju pojavlja vse več ekscesov razuma, ki vodijo v samouničevanje. Razum je, denimo, ustvaril atomsko bombo, ki pa lahko povzroči uničenje našega planeta. Tako se Clancier besedno poigra: "Razum je torej ustvaril nekaj nerazumnega. Razum bi morali izkoriščati na bolj razumen način." Njegov rojak Jean-Luc Despax pa razvija misel, da trenutno ekonomsko stanje na Zahodu delavca reducira na raven sužnja, saj ta sprejema vse vrste ponižanj, da bi le obdržal svojo službo. V tem kontekstu sta povsem razvrednotena tudi znanje in intelektualnost, saj sedanja ekonomija potrebuje minimalno izobražene in usposobljene ljudi, da so le čim bolj poceni. Znanje se tako vriva le v koncept "znati prodajati". Francoski trojček je zaokrožil Jean-Philippe Domecq, ki se je iz krščanske in razsvetljenske perspektive spraševal, kako se Zahod zanima za Drugega.

Multikulturnost ob diktaturi

Članica madžarskega PEN Elizabeth Csicsery-Ronay se je nagnila k politični tematiki in pojasnila, da je velika razlika v tem, kako Madžari dojemajo svojega premierja Viktorja Orbana in kako ga dojema svet. Tujina ga namreč označuje kot zelo diktatorskega vodjo in ga tu in tam celo primerja s Hitlerjem, toda govornica je opozorila, da želijo nekatere evropske države Madžarski vsiliti določene pogoje. Zato se sprašuje: "Kdo je sedaj tu avtoritaren?"

Medtem ko je še en madžarski predstavnik András Petöcz obdelal vprašanje, kaj pomeni biti tujec, je romunska avtorica Grete Tartler poslušalce popeljala na presečišče med literaturo in multikulturnostjo. Meni, da ravno zaradi mešanja kultur prihaja do bolj slikovitih literarnih pogledov na dejanskost, kar vodi k temu, da književnost ponovno pridobiva pomen. Zeki Ergas je omizje sklenil s prispevkom o ponovnem vzponu plutokracije, torej oblike vladavine, v kateri si peščica mogočnežev podjarmlja večino. Po njegovem bi temu lahko naredila konec samo revolucija.

Včeraj je v popoldanskih urah potekala še okrogla miza z naslovom Večna sodobnost, danes pa bo Mirovni komite mednarodnega PEN organiziral še omizje pod naslovom Deliti z drugim kot pot do miru.