V obdobju finančne krize so nepovratna sredstva Evropske unije, s katerimi lahko podjetja kljub zaostrenim razmeram vlagajo v kadre, raziskave in razvoj ter investicije, dobrodošel vir pomoči. Pomembno pa je, da imajo prosilci, ki s svojimi projekti sodelujejo na evropskih razpisih, razčlenjeno idejo na osnovi evropskih politik in predvidenih ukrepov, ki jo lahko podprejo z brezhibno pripravljeno dokumentacijo. O tem smo se pogovarjali z Benom Sternom, direktorjem podjetja Pro-Eco, ki je specialist na področju črpanja evropskih sredstev.

Koliko denarja iz evropskih skladov je sploh na voljo?

Skupni evropski proračun znaša približno 147 milijard na letni ravni in se glede porabe deli na poglavja, po katerih se potem tudi razdeljuje. En del gre za tako imenovano trajnostno rast, v katero spadata kohezija, namenjena razvoju regij, in konkurenčnost za rast in zaposlovanje, drugi za ohranjanje naravnih virov s kmetijstvom, ribištvom in podeželjem, tretji je državljanstvo, svoboda, varnost in pravica, močni poglavji pa sta tudi Evropa kot globalni partner in administracija. Največji proračun je namenjen koheziji in konkurenčnosti za rast in zaposlovanje, ki obsega okoli 45 odstotkov, naravni viri s kmetijstvom dobijo 42 odstotkov, drugi pa so udeleženi z manjšimi odstotki. Delitev sredstev se načrtuje v sedemletnem proračunskem obdobju, ki se izteče leta 2013.

Koliko teh sredstev upravičenci po vaših podatkih dejansko črpajo in ali morda ostanejo neizkoriščena?

Proračun je večinoma, med 98 in 99 odstotkov, izčrpan, neizčrpana sredstva pa se prenesejo v novo proračunsko obdobje. Zanimivo je, da se ne glede na to, da evropski proračun vsako leto raste, obremenitev po državah zmanjšuje - povprečna obremenitev je včasih znašala 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda, zdaj pa je za malenkost padla proti enemu odstotku. Slovenija je pri črpanju evropskih sredstev zelo uspešna.

Na eni strani črpamo ves proračun, ki nam je namenjen po tako imenovani decentralizirani liniji, kjer gre za kohezijsko politiko in za decentraliziran del kmetijske politike z razvojem kmetijstva in podeželja (izpogajali smo se za 5,2 milijarde evrov za sedem let). Tudi pri centraliziranem črpanju sredstev v Bruslju smo razmeroma uspešni, vendar bi lahko bili še bolj, kar je odvisno predvsem od iznajdljivosti podjetij in drugih pravnih organizacij.

Ali je gospodarska kriza ogrozila črpanje evropskih sredstev ali pa so zaradi te še bolj privlačna?

Kriza ni ogrozila višine sredstev, bo pa mogoče ogrozila črpanje v državah, kjer imajo težave, ko je treba projekte spremljati z lastnimi sredstvi. Če trg pada, je na voljo manj lastnih sredstev, kar pa pomeni tudi okrnjeno črpanje evropskih. Po drugi strani pa je bančni sektor, vsaj pri nas, izjemno tog, zato je ta sredstva težko pridobiti s krediti. V Sloveniji znaša načrtovana poraba kohezijskih sredstev več kot sto odstotkov (realizirano je seveda mogoče oceniti šele po izteku projektov), kar je odlično, prav tako odlična je na področju kmetijstva z razvojem podeželja in ribištvom - to so vse politike, ki se decentralizirano upravljajo na regionalni ravni.

Ali drži podatek, da se možnosti, da podjetje pridobi evropsko pomoč, gibljejo od 10 do 30 odstotkov?

To je povprečje, obstajajo pa tudi razpisi, pri katerih so podjetja lahko še manj uspešna. Če pristopate k pisanju projektov zelo stihijsko in se na razpise ne prijavljate kontinuirano, padete v tisti statistični del, ki je na splošno manj uspešen. Manj prijavljenih projektov seveda pomeni tudi manjši uspeh in obratno. Vendar ne gre za to, da bi kar nizali projekte, ampak da podjetja prijavljajo kakovostne, vsebinsko prave in inovativne projekte. Svetujemo jim, naj se osredotočijo na kontinuiteto, kar spodbuja tudi njihov lastni razvoj. Če je podjetje usmerjeno v to, da želi za svoj prihodnji razvoj pridobivati evropska sredstva, pomeni to tudi neko vrsto prisile - če hoče kontinuirano pridobivati evropski denar, mora tudi kontinuirano inovirati. To pa prinaša nenehen razvoj in dinamiko.

So večja podjetja pri črpanju pomoči uspešnejša od majhnih?

Ne. Mi imamo kup strank - mikropodjetij, ki so se za svoj razvoj odločila črpati evropska sredstva in so pri tem zelo uspešna. Svetujemo pa, da imajo vsaj enega zaposlenega, ki se ukvarja (tudi) s tem področjem. S kontinuiranim razvojem novih produktov ali storitev, sofinanciranih z evropskimi sredstvi, si podjetja zagotovijo trajnostno rast skozi višjo konkurenčnost, s trženjem ustvarjajo novo ekonomsko in socialno dodano vrednost ter zaposlujejo nove sodelavce. Samo tako so evropska davkoplačevalska sredstva upravičeno razdeljena in porabljena.

Kako naj se podjetja organizirajo, da lahko čim bolje zasledujejo evropske razpise?

Informacij o razpisih je v medijih ogromno in ravno ta prenasičenost je včasih morda kriva za apatičnost podjetij, češ da se skozi to džunglo težko prebijejo. Obstaja nekaj spletnih strani, med katerimi je tudi naša, kjer lahko redno spremljajo razpise, tako evropske kot domače. Torej je razpise mogoče spremljati tudi na enostaven način. Vendar gre tu predvsem za strategijo ali razvojno politiko, ki jo mora sprejeti podjetje, ki se želi razvijati in inovirati ter pri tem izkoristiti evropska sredstva. Podjetjem lahko pri črpanju teh sredstev priskočijo na pomoč svetovalna podjetja, kakršno je naše. Za naše stranke spremljamo razpise in pripravljamo projekte, s katerimi na njih sodelujejo. Želimo pa, da podjetja ne ravnajo stihijsko, ampak jih hočemo spodbuditi, da kontinuirano vlagajo v razvoj in so aktivna v tej vlogi. Na začetku je sicer vsakdo samo "sledilec", šele čez čas, ko dobite pomoč za projekt, ugotovite, da je mogoče s kontinuiranim sodelovanjem na evropskih razpisih skozi leta preobraziti podjetje. To je sicer evolucijska pot, mi pa želimo revolucionirati pristop podjetij k razvoju in financiranju le-tega, kar pa je večkrat težka naloga.

Ali drži, da je za uspeh na razpisih izjemno pomembna brezhibno pripravljena razpisna dokumentacija?

Brez pravilno pripravljene dokumentacije seveda ne gre. Evropa kljub želji po debirokratizaciji postopkov vseeno zahteva, da sodelujoči na razpisih zadostijo določenim zahtevam - saj gre navsezadnje za naš denar, za evropska davkoplačevalska sredstva. Pri tem pa se je treba prebiti skozi kup obrazcev in nerazumljivih vprašanj, ki jih postavlja razpisna dokumentacija, kar je za nekoga, ki se s tako dokumentacijo sooči prvič, res težko. Pred tem je priporočljivo vsaj kratko usposabljanje. Dokumentacija je res izredno pomembna, pred tem pa je treba imeti kreativno idejo, ki je bistvenega pomena. Zelo pomembno pa je tudi, da projekt pomaga uresničevati cilje iz evropskih politik, zaradi česar je nujno poznavanje teh dokumentov in usmeritev vsaj v svojem sektorju dejavnosti. V politikah so napisani tudi izzivi in ukrepi, s katerimi jih namerava Evropska unija realizirati - če se tu najdete, če so vaše ideje skladne z evropskimi usmeritvami, potem šele začnite pripravljati idejne osnutke. Če dobro poznate politike, potem veste, da se bo slej ko prej pojavil določen razpis, ki ustreza vaši ideji, zato je dobro imeti projektne ideje na zalogo, s čimer je tudi statistična možnost za uspeh večja. In ne gre samo za denar. Res je, da lahko v podjetju delno pokrivate tudi fiksne stroške z evropskim denarjem, če ga seveda dobite, vendar so na koncu pomembni produkti, ki povečajo vašo konkurenčnost na trgu. Delati evropske projekte samo zato, da dobimo denar, ne da bi dali kaj na trg, ni smiselno in ni razvojno usmerjeno.

Obdobje finančne perspektive Evropske unije od leta 2007 do 2013 se izteka, kaj se na področju nepovratnih sredstev obeta v novem?

Nova finančna perspektiva prinaša manjše novosti. Več denarja bo predvsem za raziskave in razvoj, kar je sedmi, trenutno največji program, vreden 53 milijard evrov. Njegov naslednik, program Obzorje 2020, bo obsegal že 80 milijard evrov. Tudi drugi programi se bodo finančno okrepili, vendar se to še ne ve natančno. Obstajajo sicer špekulacije, da se bo proračun povečal na področju vseživljenjskega učenja, medijev in kulture, torej za programe, ki so upravljani iz Bruslja. Na področju kohezije še ni jasno, kakšen naj bi bil slovenski proračun, saj so se pogajanja z evropsko komisijo šele začela, a verjetno bo v neto znesku prejetih sredstev nekoliko manjši. Nedvomno bo Slovenija glede na stopnjo razvitosti prispevala več denarja v skupni evropski proračun, vendar bodo na ta račun tudi podjetja dobila več pomoči. Najboljši obeti so na področju razvoja in raziskav, razvoja podjetništva in človeških virov, regionalnega razvoja, varstva okolja, energetike in prometa.