Po podatkih Ajpesa so namreč gospodarske družbe lani ustvarile skoraj 75 milijard evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 3,7 milijarde evrov več kot leto pred tem. Po rekordnih izgubah v letu 2010, ki so jih beležili finančni holdingi, gradbena podjetja in zaradi zgrešenih investicij tudi nekatera velika "državna" podjetja, je gospodarstvo znova ustvarilo neto dobiček. Vendarle je njegova raven še daleč, kar 80 odstotkov pod tisto iz leta 2008, ne dosega pa niti čistega poslovnega izida, ki so ga slovenske družbe in podjetja ustvarili predlani.

Kljub počasnemu okrevanju gospodarstva in vračanju k dobičkonosnemu poslovanju pa je pri družbah več kot očiten trend zmanjševanja števila zaposlenih. Lani je tako padlo še za dobre tri odstotke, na nekaj več kot 449.000. To pomeni, da je gospodarstvo konec leta glede na leto pred tem dajalo kruh okoli 13.000 manj ljudem. Če podatke primerjamo s tistimi izpred krize, pa imajo družbe kar 60.000 manj zaposlenih.

Vse kaže, da je predelovalna dejavnost, v kateri je zaposlenih največ ljudi (36 odstotkov v letu 2010), prispeva levji delež k izvozu (skoraj dve tretjini), ne nazadnje pa jim gre pripisati največ zaslug za dvig dobičkonosnosti slovenskega gospodarstva, že iz krize.

Skoraj 70 izbranih velikih družb, ki se ukvarjajo s proizvodnjo živil, pijač, tekstilij, lesa, papirja, kemikalij, kovin, električnih naprav, vozil in številnih drugih izdelkov, je namreč po visoki, več kot desetodstotni rasti prihodkov v letu 2010 obseg svojega poslovanja močno povečalo tudi lani. Po naših izračunih so v povprečju zrasli še za sedem odstotkov in so skupaj praktično že presegli prihodke od prodaje iz leta 2008. Nič kaj dosti ne zaostaja niti pri neto čistem dobičku, ki je pri omenjenih družbah že predlani dosegel predkriznega. Najbrž predvsem na račun klestenja stroškov so ga skoraj podvojili. Vseeno je dovolj zgovoren podatek, da so konec leta 2011 zaposlovali desetino manj ljudi, kar preneseno na vso predelovalno dejavnost predstavlja osip v višini kar 20.000 delovnih mest.

Prihodke je uspelo zvišati velikanom živilske (Droga Kolinska, Ljubljanske mlekarne in Žito), pijačarske (Pivovarni Laško in Union ter Dana) in tekstilne (Prevent-Halog, Filc, TT-Okroglica in Predilnica Litija) industrije. Še posebno izrazita je bila rast družb, ki se ukvarjajo z obdelavo in predelavo lesa, saj so Novem Car, GGP in Inotherm zvišali prihodke za več kot desetino, kot eni redkih pa so skupaj celo povečali število zaposlenih.

Če so Boxmark Leather, ki je zaposlil Preventove šivilje, Johnson & Johnson-NTU, med drugim pa tudi Hella Saturnus visoki rasti prihodkov "dodali" tudi več zaposlenih, na drugi strani prevladujejo "predelovalci", ki so ali odpuščali ali njihovo število kako drugače zmanjševali. Cinkarna Celje je na primer prihodke od prodaje zvišala za 20 odstotkov, število zaposlenih pa zmanjšala s 1074 na 1031. Manj ljudi je ustvarilo več prihodkov tudi v Tosami, Kolpi, Trimu, Gorenju, Cimosu ter družbah GKN Driveline Slovenija in Henkel Slovenija.

Kot so v svoji analizi gospodarstva navedli v Bisnone, je skoraj 56.000 gospodarskim družbam v letu 2011 uspelo zadržati višino kapitala pri okoli 37,9 milijarde evrov, na drugi strani pa se je nekoliko izboljšala tudi slika njihove zadolženosti. Kratkoročnih finančnih obveznosti je bilo namreč glede na leto 2010 za 781 milijonov evrov manj, v primerjavi z letom 2008 pa kar za 2,5 milijarde evrov manj. Za dober odstotek, na 23,5 milijarde evrov, se je medtem zvišala dolgoročna zadolženost slovenskih družb.

tomaz.modic@dnevnik.si