Na Kitajsko ste v nasprotju s preostalo četverico evropske reprezentance prispeli že štiri dni pred dvobojem, medtem ko so drugi prispeli dan pred tekmo. Je bil to ključ do uspeha?

Z veseljem bi to potrdil, ko bi le lahko. To bi pomenilo, da sem dobro treniral. Veliko truda sem namreč vložil, da sem vnaprej dobil letalsko karto. Evropska namiznoteniška organizacija je po zaslugi Hrvata Romana Plešeja ustregla moji prošnji. Na Kitajskem pa sem doživel šok. Pred prihodom evropske reprezentance nisem treniral nič.

Prav nič?

Zanašal sem se, da bom lahko vadil v vadbenem centru, ki ga v Tianjinu vodi Ma Wenge, s katerim sva bila v Nemčiji pet let soigralca. Sicer se mi je zdelo čudno, da mi Ma Wenge ni potrdil termina treninga, ko sva bila v stiku, ko sem bil še v Evropi. Ko sem pripotoval na Kitajsko, sem ga nemudoma poklical. Vseeno mi ni pustil trenirati v svojem centru.

In kaj vam je rekel?

Rekel mi je, da mi ne upa pomagati, saj ne ve, ali bi v primeru moje zmage preživel na Kitajskem.

Pa vendarle ne obstaja le en namiznoteniški center v Tianjinu...

Poskušal sem narediti vse. Kitajce sem prosil, ali lahko vadim z dekleti ali otroki, naj mi odstopijo le mizo, da bi lahko serviral. A je nisem dobil nikjer. Kitajski trener iz Frickenhausna, kjer sem nekoč igral, je v moji prisotnosti obračal vse mogoče telefone, a vrat mi ni odprl nihče. Poskusil sem tudi prek Mednarodne namiznoteniške organizacije, pa mi ravno tako niso mogli nikjer zagotoviti treninga.

In kaj ste potem delali na Kitajskem?

V Pekingu in Tianjinu sem si rezerviral hotel, ki je imel fitnes in bazen ter delal vaje za moč in se kopal. Malo sem šel tudi po nakupih.

Našli ste torej odličen recept za motivacijo, kako premagati Kitajce doma...

Nedvomno sem bil dodatno motiviran. A vse skupaj mi v pripravi na dvoboj ni nič pomagalo. Morda le toliko, da sem ujel časovno razliko. Po glavi so mi hodili spomini, ko so Kitajci večkrat rekli, da bi se radi odprli za evropske igralce. To so milo rečeno natolcevanja. Kako naj si mislim drugače po tem, kar se mi je minuli teden pripetilo kot 33. igralcu na svetu.

Kako pa je bilo vse skupaj videlo za mizo?

Proti Hao Shuaiju sem igral prvič. S trenerjem Prausejem sva se pogovarjala, da bi mi lahko ustrezala njegova igra. Je levoroki igralec z zelo dobrim servisom. In res mi je ustrezala, saj sem ga dobro umiril. Leung Chu Yan, ki sem ga premagal v drugem dvoboju, je bil moj soigralec pri Saarbrücknu, a sedaj igra veliko bolje. Napredoval je do 30. mesta na svetu, v odločilnem nizu pa sem rešil tudi zaključno žogico (ljubitelji namiznega tenisa si lahko oba Tokičeva dvoboja v Tianjinu ogledajo na svetovnem spletu - op. p.).

Kakšen je bil odziv evropskih soigralskih velikanov po vaših dveh posamičnih zmagah?

Lahko rečem, da sem v evropsko reprezentanco vstopil kot grdi raček, končal pa kot zlata ribica. Zelo lepo so sprejeli moji zmagi. Dvoboj med Evropo in Azijo je namreč zelo prestižen, na njem vsak pusti za mizo svoj maksimum. Ponosen sem bil, da sem lahko igral ob legendi, kakršen je Vladimir Samsonov. Lahko sem od blizu videl, kako se počuti tako vrhunski igralec, ko v dveh dvobojih dobi le en niz. Škoda, ker ni bilo še Tima Bolla, ki je manjkal zaradi napake nemške zveze. Po mojih informacijah si je želel nastopiti, a so ga Nemci zamenjali z Dimitrijem Ovčarovom. Z Bollom bi bili precej bolj konkurenčni. V dosedanjih sedmih dvobojih je Evropa zmagala le enkrat.

Kako pa so Kitajci sprejeli vaši zmagi?

Lahko rečem, da sem doživel pet minut slave. Bilo je noro. Nisem mogel narediti koraka, da ne bi bilo ob meni na desetine ali stotine Kitajcev, ki so želeli moj avtogram, ali se z menoj slikati. Občutek je bil odličen. Rad igram pred nabito polnimi dvoranami, dvoboj je prenašala kitajska nacionalna televizija, gledanost pa je bila menda izjemna.

Vaši načrti do konca sezone?

V Nemčiji se bom pripravljal na finale bundeslige, ki bo 25. maja v Bambergu. Ta tekma nam v Saarbrücknu pomeni zelo veliko. Potem bom prišel v Slovenijo, kjer bom imel nekaj obveznosti z vojsko, si vzel kakšen dan počitka, 10. junija pa se bom začel intenzivno pripravljati na olimpijske igre. Malce mi je žal, ker bom v naslednjih tednih izpustil nastope na tekmah svetovnega pokala v Južni Koreji, Kitajski, Japonski in Braziliji, saj bi s takšno pripravljenostjo, kot sem jo pokazal v Tianjinu, lahko dosegel kakšen odmeven rezultat. A sem prestar, da bi ves čas le potoval, saj bo turneja zelo dolga.