Nekaj ukrepov je po mnenju sindikata hudo spornih. Šolsko mrežo, število oddelkov šole in vrtca ter število otrok v oddelkih naj bi, na primer, "optimizirali" tako, da bodo spremembe primerljive s povprečji OECD. Tudi obremenitve učiteljev in vzgojiteljev ter učencev in dijakov naj bi postale primerljive s povprečji OECD. (Kakšne obremenitve učencev in dijakov ima v mislih vlada, ni povsem jasno, saj so slovenski otroci po številu ur pouka na teden zdaj v primerjavi z evropskimi vrstniki podobremenjeni.) "Ta dokument, ki je eno veliko razočaranje, kaže, da bo vlada znova poskusila znižati standarde in normative. Na to ne bomo pristali. Prizadevanja politike v Evropi gredo v nasprotno smer: socialdemokrati, ki so to nedeljo zmagali na deželnih volitvah v Severnem Porenju - Vesfaliji, za izhod iz krize zahtevajo dodatno investiranje v izobraževanje, ne pa varčevanje. Pri tem bomo vztrajali tudi mi," poudarja Štrukelj. Zlasti pa ga jezi "obsedenost" vlade z OECD.
"Ne vem, zakaj naj bi se Slovenija primerjala s Čilom, Mehiko ali Turčijo. Mi se moramo primerjati z državami EU. To je naš kulturni krog. Seveda pa je popolnoma jasno, zakaj je vladi ljubša primerjava z OECD: računa, da bo tako lažje znižala standarde in normative, saj so povprečja nižja. Na to ne bomo pristali." Po mnenju Štruklja "nastreljane" spremembe v predlogu socialnega sporazuma kažejo tudi to, da vlada nima koncepta. "Vlada se načeloma zavzema za avtonomijo učiteljev, obenem pa napoveduje, da bodo "pri imenovanju ravnateljev sodelovali različni strokovnjaki". Bojim se, da to pomeni nov poskus zmanjševanja vloge učiteljev v postopku izbire ravnatelja." Po Štrukljevem mnenju so sporni tudi predlogi, ki se nanašajo na študijske programe na pedagoških fakultetah. Vlada namreč načrtuje, da bodo učitelje v prihodnje usposobili za učenje dveh do treh predmetov, študijski program pa naj bi dopolnili s študijem retorike in komunikacije, tujim jezikom, IKT in znanjem o specifičnih potrebah učencev in dijakov s posebnimi potrebami. "Vlada je, kot kaže, "pozabila", da vsebina študijskih programov sodi v avtonomijo univerze," opozarja Štrukelj.
Med predlogi je najti tudi ukinitev maturitetnih katalogov znanja (matura naj bi postala "naravni zaključek šolanja"), štipendijske spodbude za dijake poklicnih šol, povečanje dostopnosti zasebnih vrtcev in šol z alternativnimi modeli, več individualnega dela učiteljev z dijaki, "vzpostavitev zunanjega merjenja kakovosti". Kaj natanko ima v mislih vlada s slednjim, ni povsem jasno. Sistem zunanjega merjenja kakovosti dosežkov v osnovnih in srednjih šolah pa je že dolgo vzpostavljen: Slovenija sodeluje v več mednarodnih raziskavah znanja (Pisa, Timss...).
