Peter Seunig

V domu za ostarele imajo za hišnega ljubljenčka mačka. Od nekod se je pritepel in je ostal kljub nasprotovanju uprave. Vsi so se navadili nanj in ga vsak dan opazujejo, kako se sprehaja od nadstropja do nadstropja in iz sobe v sobo. Opazujejo ga bolj pozorno, kot bi bilo to normalno, kajti vedo, da če se bo usedel na posteljo bolnega oskrbovanca, bo ta umrl najpozneje v štirih urah. Maček čuti bližajoče se težave tudi v primerih, ko zdravnik tega ne zazna. Verjetno maček zazna posebne biokemične signale, ki jih oddaja samo hudo bolan človek. Možgani mačke predstavljajo sicer manj kot dvajset odstotkov teže telesa, vendar pa dobivajo kar dvajset odstotkov krvi in so torej zelo dobro založeni s kisikom. Pri mladi mački drvijo tako informacije skozi možgane s hitrostjo skoraj 400 kilometrov na uro.

Številne živali imajo izostren občutek za premikanje zemeljske površine, na primer. Že nekaj ur pred potresom so zelo vznemirjene in se nenavadno obnašajo. Japonski raziskovalci so prepričani, da imajo nekatere vrste psov izjemen občutek za zaznavanje bližajočih se potresov, kar je posledica njihove dedne zasnove. Tudi konji se znajo izjemno dobro vživeti v človekove občutke. Takoj zaznajo, ali se jih jezdec boji ali pa je pogumen. Nenavadno je, da se odzivajo posebno občutljivo na telesno in duševno prizadete otroke. Njihovi koraki so s takim otrokom v sedlu zelo previdni.

Nešteto vohalnih celic

Vsa živa bitja proizvajajo zaradi gibanja svojih mišic majhna električna polja. Morski pes jih prek centrov v svoji glavi zazna, in to tudi do milijontega dela volta natančno. Zazna tudi temperaturne spremembe od 0,2 stopinje naprej. Ko se mu približa potapljač, lahko hitro ugotovi njegov pulz, krvni tlak in telesno temperaturo.

Pes ima 220 milijonov vohalnih celic, človek pa samo pet milijonov. Kar deset odstotkov pasjih možganov se tako ukvarja samo z obdelovanjem informacij o raznih vonjih, ki jih sprejema iz okolice. Brez svojega tako natančnega vohalnega sistema bi bil pes brez vsake orientacije. Tudi šume zazna pes desetkrat bolj natančno kot človek in iz štirikrat večje oddaljenosti kot ljudje. Kako občutljiv je lahko pes, nam pove že naslednji primer. Zlati prinašalec je postal nemiren, saj je občutil, da se dogaja nekaj drugače kot običajno. Iz daljave je slišal, kako se hiši približuje avtomobil njegovega gospodarja. Po hrupu je pes čutil, da se avtomobil približuje z manjšo hitrostjo kot običajno. Še preden je stopil njegov gospodar v hišo, je pasji nos, v katerem je dvesto milijonov vohalnih celic, začel obdelovati različne vonje. Ti so kazali na to, da je njegov gospodar utrujen in slabe volje. Nekatere vonjave oddaja človek samo v stresnih situacijah in psi to zaznajo. Prav tako je zaznal vonj po strojnem olju, saj je njegov gospodar med vožnjo v službo pred desetimi urami na cesti menjal kolo. Zlati prinašalec ni posebno nadarjen niti izurjen pes, vendar kljub temu natančno ve, kdaj z gospodarjem ni vse v redu. S svojimi občutljivimi čutili je zaznal ropot gospodarjevega avtomobila, ko je bil ta oddaljen od hiše več kot kilometer, kajti psi zaznajo določene zvoke mnogo prej kot ljudje. Tudi vohajo milijonkrat bolje od človeka in so sposobni ugotoviti, iz katere smeri prihajajo posamezni vonji ter skoraj do minute natančno, ali je vonj star ali nov. Kar desetina pasjih možganov je neprenehoma zaposlena z obdelovanjem informacij o posameznih vonjih. Nekateri zatrjujejo, da lahko psi ugotovijo človekovo zdravstveno stanje bolje od zdravnika. Sposobni so tudi ugotoviti motnje prekrvavitve v človeških možganih, ki kažejo na bližajoči se epileptični napad.

Vrnitev domov

Tudi mačke ugotavljajo stvari, ki jih človek ne bo sposoben nikoli ugotoviti. Med tisoč različnimi šumi vedo, ali prihajajo od moškega ali ženske. V glavi imajo tudi neke vrste budilko, zato so vedno ob enakem času na prostoru, kjer dobivajo hrano. Hkrati imajo tudi nenaravne kartografske sposobnosti. Znan je primer mačke Pitou, ki so jo lastniki pogrešili, ko so bili na počitnicah v južni Italiji. Domov so se vrnili brez nje, mačka pa se je čez eno leto pojavila pri njih doma v Franciji, potem ko je prepotovala več kot tisoč kilometrov. Mačke tudi hitro zaznajo našo notranjo napetost in povišano telesno temperaturo. Če so takrat v našem naročju, urno skočijo na tla. S svojim nosom natančno ugotovijo, če smo nervozni, saj nas izda naš vonj. Velike vrednosti hormona testosterona nas naredijo napadalne in s tem se spremeni vonj našega telesa. Naše mišičevje začne vibrirati in mačke to takoj zaznajo. Ko jim naš vonj ni všeč, se odvrnejo od nas, naj se jim še tako dobrikamo.

V čem naše domače živali prekašajo svoje divje vrstnike? Svoje vedenje lahko hitro spremenijo, če imajo opravka s človekom. Rahlo renčanje in kazanje zob pri ljudeh, ki jim zaupajo in ki ga imamo mi za grožnjo, pomeni za njih znak prijateljstva. S tem se psi pravzaprav smehljajo. Veliko variant pasjega lajanja - samo pri bulterierjih so jih našteli kar dvanajst - se je pri psih razvilo šele takrat, ko so ugotovili, da se ljudje izražajo z glasovi.

Znanstvenikom je sedaj jasno, da ima vsaka žival svojo osebnost. Enako kot so živali sposobne pokazati veselje ali jezo, so sposobne tudi sočutja, le da ljudje včasih tega ne razumejo. Pes, ki se vsak dan pojavi na grobu svojega gospodarja, je jasen dokaz, kako hudo mu je, da ga je izgubil.