Kako ste se ujeli z novo soigralko Andrejo Vodeb?

Menjava je bila pozitivna, še posebno zame. Andreja je zelo pozitivna in motivirana. V projekt je pripravljena vložiti veliko svojega dela, časa in denarja, kar tudi mene vleče naprej. Ravno zato še upam in vztrajam v odbojki na mivki. Lani sem morda stagnirala, ker Erika ni povsem vedela, ali bi še igrala ali ne, in ni imela takšne želje kot jaz. Sprememba je boljša tudi tekmovalno, saj je Andreja malo višja, zato ima višji in boljši blok.

Del priprav sta opravili tudi v Italiji. Kako so potekale?

Tja sva odšli zgolj za en teden, saj ima Andreja obveznosti v službi, jaz pa še študiram. Več časa nisva imeli, pa tudi finančno nama ne bi zneslo, saj si morava sami plačati vse. Na treningih smo veliko spreminjali tehniko, še posebno Andreja. Jaz sem z italijanskim trenerjem že sodelovala in sem letos začetno delo samo še nadgrajevala. Andreja je vse začela znova, saj takšnega strokovnjaka za odbojko na mivki še ni imela. Dogovarjali smo se tudi, katera od naju bo igrala na določeni strani, saj sva lani obe igrali na levi strani, letos pa bom jaz na desni.

Vam menjava strani povzroča kaj težav?

Bomo še videli. Potrebujem nekaj več treningov tudi na desni strani, saj sem vsa leta igrala na levi strani. Morda se zdi, da menjava strani ni velik problem, a moram priznati, da kar je. So drugačni občutki, a za zdaj gre v redu. Samo še več treningov in tekem potrebujem in bo bolje.

Koliko znašajo vajini letni stroški, da speljeta sezono do konca?

Odvisno, kakšen program treninga želiš. Če bi želeli igrati celotno svetovno ligo in če bi hoteli stalnega trenerja, bi prišlo približno od 50.000 do 60.000 evrov na leto. Ker si vse sami financirava, je vse skupaj omejeno. Mojega trenerja bova uporabili takrat, ko ga bova lahko, zato so najini stroški zmanjšani na 20.000 evrov.

Kaj je dolgoročni cilj? Morda olimpijske igre leta 2016?

Seveda. Želiva se uvrstiti na glavne turnirje svetovne lige in da postaneva del najboljših dvajsetih igralk svetovne lige. To je dosegljivo, a je precej odvisno od financ in treningov.

Kako ste zadovoljni s pomočjo Odbojkarske zveze Slovenije?

Želimo si še več pomoči. Od zveze smo dobili zelo malo oziroma nič. Nič nisva dobili ne za priprave ne za turnirje. Dobimo sicer nekaj podpore, predvsem moralne, ko nas spodbujajo, finančne pomoči pa je zelo malo. Imajo še precej rezerv.