Ena izmed posebnosti Svetlobne gverile je vsako leto drugačna osrednja tematika, in ker bo festival tokrat v znamenju gibanja, bodo umetniki v svojih projektih raziskovali součinkovanje gibanja in svetlobe. Večina projektov na letošnji ediciji je bila ustvarjena posebej za program tega mednarodno zasnovanega festivala, katerega dogodki bodo skoncentrirani na okolico Galerije Vžigalica. Tu bo postavljena osrednja festivalska razstava, "gverilci" pa bodo zasedli tudi druge, obiskovalcem že znane lokacije, kot so Križevniška cerkev, vrt Festivala Ljubljana in ploščad pred Cankarjevim domom.

Stalnice festivalskega programa ostajajo razstave objektov ter instalacij na prostem in v galerijskem prostoru, videoinstalacije, prostorske postavitve, interaktivne projekcije in delavnice, med letošnjimi novostmi pa je Katerina Mirović izpostavila filmski projekciji, ki ju je pripravila Slovenska kinoteka, ter svetlobno-koreografsko instalacijo V gibanju in plesno predstavo The Alpha Project, ki sta nastali v sodelovanju z novim festivalskim partnerjem, Plesnim teatrom Ljubljana.

Program letošnje Svetlobne gverile je zelo raznolik. Po kakšnem ključu sta s koselektorico Aleksandro Stratimirović izbirali umetnike oziroma projekte?

Z Aleksandro skozi vse leto spremljava dogajanje na festivalih svetlobe v tujini, nekaj jih tudi obiščeva in na tak način najdeva ustvarjalce in projekte, ki se nama zdijo zanimivi in jih lahko vključiva v koncept festivala. Preden sestaviva festivalski program, poskušava dobiti čim boljši pregled nad tem, kar se na tem področju dogaja po svetu, obenem pa k sodelovanju vsako leto povabiva tudi slovenske avtorje. Zanimajo naju tako tisti slovenski avtorji, ki so se z oblikovanjem svetlobe že ukvarjali, kot tisti, ki jim to ni primarni medij, vendar želijo v svoje projekte vključiti tudi tovrstne elemente. Eden od namenov festivala Svetlobna gverila je namreč prav spodbujanje raziskovanja fenomena svetlobe in ustvarjanja na tem področju.

Prav omenjeno spodbujanje raziskovanja fenomena svetlobe je pripeljalo do uspešnega sodelovanja z različnimi izobraževalnimi institucijami...

Že od začetka je naša partnerica Fakulteta za arhitekturo, predvsem doc. dr. Tomaž Novljan, ki je tudi letos sodeloval pri snovanju festivalskega programa. Instalacija, ki so jo ustvarili študenti z omenjene fakultete za lanskoletno edicijo Svetlobne gverile, je bila odmevna tudi v tujini in letos gostuje na mednarodni prireditvi v Avstriji. Za letošnjo edicijo pa so študenti pod mentorstvom Tomaža Novljana in Tadeje Zupančič zasnovali in izdelali svetlobno instalacijo, ki bo postavljena na enem od ljubljanskih mostov. Svetlobna instalacija bo simbolno okrepila osnovno funkcijo mostu, se pravi gibanje, ki je tudi osrednja tema tokratne edicije.

Prvič pa letos sodelujemo z Visoko šolo za dizajn, ki se bo v okviru festivala predstavila s projektom Izkušenjsko učenje. Študenti so pri tem projektu obravnavali Weiblova izhodišča svetlobne umetnosti, obenem pa upoštevali načela konceptov estetizacije in konceptualizacije Sreča Dragana, pionirja videa in novih medijev.

Novost letošnje edicije je povezovanje svetlobne in uprizoritvene umetnosti. Kaj je spodbudilo širjenje programa v tej smeri?

Povezovanje svetlobne in uprizoritvene umetnosti pravzaprav ni novost v programu, saj smo na festivalu v preteklih letih že gostili projekte s področja uprizoritvenih umetnosti, kot so bile na primer predstave lutkovnih gledališč Nebo in Papelito. Je pa res, da bo letos ta del programa bolj obsežen in fokusiran na ples. Po eni strani je to spodbudila rdeča nit letošnje edicije, po drugi strani pa se je letos v festival aktivno vključil tudi Plesni teater Ljubljana. PTL na festivalu sodeluje kot koproducent svetlobno-koreografske prostorske instalacije V gibanju, ki sta jo ustvarili koreografinja Madeleine Karlsson in vizualna umetnica Aleksandra Stratimirović, ter kot producent plesnega prvenca izraelske plesalke Shimrit Golan, The Alpha Project. Prav tako že drugo leto sodelujemo s festivalom uličnega gledališča Ana Desetnica, s katerim bomo v Ljubljano pripeljali Benoîta Maubreya, ustanovitelja in vodjo v Berlinu delujoče skupine Die Audio Gruppe, ki se bo predstavila s projektom Audio Ballerinas.

Pri izvedbi programa vsako leto sodeluje več partnerjev oziroma koproducentov. Je to stvar programske odločitve ali vas k temu sili finančna konstrukcija festivala?

Svetlobna gverila ves čas išče sodelavce oziroma partnerje. Z nekaterimi koproducenti sodelujemo skozi vse leto, z drugimi samo v času festivala, to pa seveda počnemo iz več razlogov. Po eni strani lahko na tak način ponudimo bogatejši program, po drugi strani pa si kot glavni producent s sredstvi, ki jih imamo na razpolago, ne bi mogli privoščiti izpeljave tako obsežnega festivala. Festival Ljubljana in Galerija Vžigalica nam na primer odstopita prostor, kjer imamo razstave in postavitve, Cankarjev dom pa festivalu poleg prostora odstopi tudi tehniko, kar je za nas zelo pomembno, saj določenih projektov brez tega sploh ne bi mogli izvesti.

Velik del festivalskih projektov bo tako kot pretekla leta postavljen na prostem. Kakšne so omejitve tovrstnih projektov?

Eden izmed ciljev Svetlobne gverile je izpostavljanje vloge umetnika pri sooblikovanju javnega prostora, in mislim, da se s tovrstnimi postavitvami najlažje vzbudi pozornost prebivalcev mesta. Kar se tiče omejitev pri postavljanju oziroma že pri samem načrtovanju tovrstnih projektov, mora biti umetnik pozoren na precej stvari. Projekti morajo biti namreč "odporni" tako proti toploti in mrazu kot proti dežju in seveda vandalizmu. Potem je tu še mestna oblast, ki ji ni vedno vse po godu, saj lahko po njihovem mnenju s tovrstno postavitvijo užališ Plečnika ali koga drugega, torej mora biti postavitev usklajena z urbanističnimi načeli našega mesta. O tem, kaj je primerno za postavitev v javnem urbanem prostoru, odloča oddelek za urejanje prostora, s katerim festival zgledno sodeluje, vendar je proces pridobivanja dovoljenj dolgotrajen.

Na festivalu bo predstavljenih tudi kar nekaj interaktivnih postavitev, ki zahtevajo določeno mero sodelovanja gledalcev. Kakšne so reakcije obiskovalcev na tovrstne postavitve?

Pri sodobnih umetniških postavitvah je problem v tem, da se določenih objektov obiskovalci ne smejo dotikati, določenih pa se lahko oziroma je to celo zaželeno. Pri projektih, ki temeljijo na sodelovanju publike, je zato pomembno predvsem to, da imamo dobre animatorje, ki obiskovalce povabijo k sodelovanju, jim pokažejo, kaj lahko počnejo, in jim pri tem, če je treba, tudi pomagajo. Z dobrimi animatorji ponavadi to steče brez problemov in odzivi obiskovalcev so v večini zelo pozitivni.

Kot ste poudarili v predstavitvi letošnje edicije, je ne le svetloba, ampak tudi umetnost del vsakdanjika, vendar se slednji v zadnjem času zelo slabo piše. Boste to problematiko izpostavili tudi na festivalu?

Čeprav imamo nekaj idej, prav velike akcije nismo načrtovali, ker smo imeli ogromno dela že s samim načrtovanjem, organizacijo in izvedbo festivala. To je po mojem mnenju tudi bistveni problem slovenske kulture in umetnosti, saj kulturni delavci in umetniki zaradi prevelikih delovnih obveznosti, v kar nas sili finančna podhranjenost, nimamo časa, da bi se resno ukvarjali z aktualnimi domislicami politikov. Akcije proti nepremišljenim ukrepom vlade podpiramo in jih bomo spodbujali, zdi pa se, da bodo zdaj zalegle samo še radikalne akcije, saj vlada ne kaže posluha za konstruktiven dialog.