Janez Trdina, direktor Doma paraplegikov v Pacugu, je postal paraplegik v prometni nesreči pri 18 letih. Zdaj je zaposlen kot direktor, veliko pa dela tudi v Zvezi paraplegikov Slovenije. "Ne smeš se zapirati v svoj svet. Biti moraš dovolj samoiniciativen in ne pričakovati od drugih, da bodo kaj storili zate," je dejal.
Tako kot Trdina, je tudi univerzitetni diplomirani ekonomist Robert Goreta poudaril pomen samopodobe, ki jo ima posameznik. Kot vidimo sami sebe, tako nas vidijo in obravnavajo tudi drugi, je dejal. Čeprav je delno izgubil sluh, se je samozaposlil kot motivacijski trener. Predava o vprašanjih samopodobe in na seminarjih poučuje retoriko. Kjer je volja, je tudi pot, je prepričan.
Na okrogli mizi so poudarili tudi pomen spodbudnega domačega okolja. Profesorica likovne vzgoje v ljubljanskem zavodu za gluhe in naglušne Petra Rezar se je gluha že rodila. "Starši eno leto niso vedeli, da sem gluha, vendar so me potem sprejeli brez težav," je dejala. Diplomirati na Pedagoški fakulteti v Mariboru je bilo zanjo "mala malica", kot je dejala. "Profesorji so me spodbujali in tudi s sošolci smo se razumeli," je povedala.
Pač pa je imela velike težave v srednji šoli. Profesorji so jo poniževali, sošolci pa niso imeli informacij o tem, kaj pomenijo komunikacijske ovire, se je spominjala. "Bila sem kot v stekleni sobi - vidiš, kaj se dogaja, vendar ne slišiš," je dejala.
Pri iskanju zaposlitve pa je treba po njenem mnenju preizkusiti vse možnosti. Kot pravi, je pomembno tudi, da država sama da dober zgled, "da odpre vrata vsem invalidnim".
Tetraplegik Benjamin Žnidaršič je danes slikar, pisatelj in pesnik. Poleg tega je direktor zavoda za integracijo družbenih skupin, ki se med drugim ukvarja tudi s kmetijstvom. "Če nekaj izgubiš skozi vrata, se ti prikaže skozi okno," je prepričan.
