V Dohi ste pred natanko dvema letoma postavili državni rekord (67,17 m), tokrat pa ste za izidom močno zaostali. Kako to?
V Dohi nisem pričakovala nobenih čudežev. Še vedno treniram na vso moč, zato bodo daljši meti prišli, ko bom bolj spočita. Vseeno sem pričakovala, da bi lahko vrgla med 63 in 65 metri. Menim, da sem trenutno sposobna takšnih daljav, s katerimi bi bila konkurenčna najboljšim. Dosežena daljava je krajša zato, ker sem se pri prvem metu nekoliko poškodovala. "Nabila" sem si nogo, tako da sem med samo tekmo čutila kar precejšnje bolečine.
Gre za resnejšo poškodbo?
Upam, da ne. Lahko rečem, da so že zdaj bolečine precej manjše. Kljub temu bom šla jutri (danes, op. p.) v celjsko bolnišnico na pregled k Rudiju Čajevcu. Bržčas bom opravila pregled z magnetno resonanco.
Rusinja Marija Abakumova (66,68 m), Čehinja Barbora Špotakova (66,17 m) in Nemka Christina Obergföll (64,59 m) so bile na prvem mitingu diamantne lige prepričljivo najboljše. Kako ste videli njihove nastope?
Konkurenca v Dohi je bila že podobna olimpijskim igram, morda sta manjkali le dve metalki s svetovnega vrha. Omenjena trojica je bila na prvem mitingu res najboljša, vse tri pa bodo glavne favoritinje tudi v Londonu. A bolj kot z njimi se obremenjujem s sabo, saj sem prepričana, da se jim lahko približam.
Kdaj pričakujete daljše mete?
Naslednjič bom v mednarodni konkurenci nastopila 25. maja v Ostravi. Tam se znova obeta prava konkurenca, saj dajo Čehi zaradi Špotakove ženskemu metu kopja vedno velik poudarek. Tedaj bom že nekoliko izpuščala treninge, zato pričakujem, da bom že konec prihodnjega tedna pokazala boljšo pripravljenost.
Kako se sicer počutite v olimpijski sezoni?
Dobro. Treningi v Celju potekajo po načrtu. Če bi iskala rezerve, jih imam bržčas največ v tehnični pripravi.
