Evropska komisija je pred mesecem dni začela javno posvetovanje o t. i. internetu stvari. S posvetovanjem, ki bo trajalo do 12. julija, želi pridobiti mnenja o več vprašanjih, ki zadevajo to področje, med drugim o zasebnosti, zaščiti, varnosti infrastrukture, etiki, povezljivosti, upravljanju in standardih, so sporočili iz Bruslja.

S konceptom internet stvari se označuje čas, ko bodo številni predmeti za vsakdanjo rabo, kot so telefoni, avtomobili, gospodinjski aparati, oblačila in celo hrana, s pametnimi čipi brezžično povezani z omrežjem.

Povprečen človek ima že danes vsaj dve napravi povezani z omrežjem, do leta 2015 pa bo to število naraslo na sedem, kar bo na svetovni ravni pomenilo 25 milijard brezžično povezanih naprav. Do leta 2020 bi se to število lahko podvojilo na 50 milijard.

To bo na primer omogočalo, da bi se študentova budilka in avtomat za kavo v primeru, da bi univerzitetni profesor zaradi bolezni odpovedal jutranje predavanje, samodejno ponovno nastavila in bi študent lahko dlje spal.

Število primerov, ki ponazarjajo razvoj mrežno povezanih naprav, je lahko veliko - senzorji, vgrajeni v domovih, bi pametnim telefonom odsotnih stanovalcev lahko pošiljali sporočila o stanju vhodnih vrat, naoknicah ali celo o vsebini hladilnika; avtomobil bi se lahko izognil morebitnim prometnim zastojem itd.

Komisijo pri tem zanima, kakšen zakonodajni okvir bi bil potreben za to, da bi se izkoristile morebitne gospodarske in družbene koristi interneta stvari, hkrati pa bi se zagotovila ustrezna stopnja nadzora nad napravami, ki zbirajo, obdelujejo in shranjujejo podatke, kakršni so na primer tudi vedenjski vzorci, lokacija in prednostne izbire uporabnikov.

"Internet stvari z inteligentnimi predmeti za vsakdanjo rabo je naslednja velika novost. Želim spodbujati internet stvari, ki služi našim gospodarskim in družbenim ciljem, pri čemer je treba ohraniti varnost, zasebnost in spoštovanje etičnih vrednot," pravi podpredsednica evropske komisije, odgovorna za digitalno agendo, Neelie Kroes.