Slovenski sektor IKT se danes sooča s krizo, vendar pa znanje in možnosti za izhod iz nje obstajajo, so se strinjali udeleženci okrogle mize, ki je bila 16. aprila v Portorožu v sklopu 19. konference Dnevi slovenske informatike. Rešitev za panogo vidijo v uvajanju novih tehnologij poslovnih procesov in skupnem trženju storitev IKT na tujih trgih.

Slovenski IKT se v državni upravi danes sooča z zmanjševanjem vzdrževalnih pogodb in varčevanjem na račun zmanjševanja investicij, je opozoril Dušan Zupančič iz Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Sistem javnih naročil, kjer je edini kriterij cena, po njegovih besedah pogosto vodi v dumping in siromaši podjetja.

Tudi v gospodarstvu se pogosto najprej zareže ravno v investicije v opremo IKT. Slovenski sektor IKT poleg tega pestijo še prevelika usmerjenost v domači trg, upadanje števila zaposlenih strokovnjakov in pomanjkanje kapitala za razvoj in trženje produktov, je izpostavil. Zupančič vidi rešitev predvsem v novih poslovnih modelih, povečanju transparentnosti javnih razpisov in skupnem trženju rešitev IKT na tujih trgih.

Da so prihodnji "šampioni" sektorja IKT izvozno naravnana podjetja, ki se ne "prisesajo na državo", je poudaril tudi predsednik združenja za informacijsko tehnologijo pri GZS Andrej Mertelj. Obeti za prihodnost po njegovem sicer niso spodbudni, saj ni pričakovati velikega vlaganja v informatiko ne v velikih ne v malih in srednje velikih domačih podjetjih.

Zaradi propadanja domačih IT-podjetij bo v prihodnje po njegovem več kadra s tega področja, prišlo bo tudi do odliva možganov iz Slovenije. Mertelj je kot pozitivna ukrepa sicer ocenil 100-odstotno olajšavo, ki jo lahko IT-podjetja izkoristijo za razvoj in raziskovanje, in dolgoročne kredite za razvoj in raziskovanje SID banke.

Izvoz z dodano vrednostjo, s čimer se ponaša tudi panoga IKT, je pomemben element za izhod iz krize, je poudaril Tone Stanovnik iz Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS. Kot bistvena je izpostavil premik prioritet iz razvoja v trženje storitev ter vertikalno povezovanje z drugimi gospodarskimi panogami, kot sta trajnostno gradbeništvo in avtomobilska industrija. Stanovnik je hkrati poudaril pomen uspešno izvedenih domačih projektov, ki so lahko dobra odskočna deska za preboj v tujino.