Pol ure pred začetkom derbija v Rdeči dvorani je prišla iz Maribora novica o razpletu v Taboru. Ta je tudi pomenila, da izid obračuna v Velenju (ne glede na zmago ali poraz gostov) ne bo usoden v boju za drugo mesto. V velenjski dvorani je bilo soparno kot v kotlu, tako da so trpeli tako igralci kot gledalci. Neposredni proizvajalci na igrišču so se še bolj znojili, zaradi česar je bilo treba pogosto brisati parketa, temperaturo med gledalci pa so še dodatno dvigale članice plesne skupine Zvezdice.

Na derbiju, ki po kakovosti ni upravičil svojega imena (prav tako tudi ne sodnika), so gostitelji po treh začetnih in hkrati edinih izenačenjih sredi prvega polčasa povedli z 10:6 in Cimosov trener Fredi Radojkovič je bil prisiljen poseči po minuti odmora. V koprski zunanji liniji Dean Bombač - Milorad Krivokapić - Sebastian Skube je vse breme zaradi poškodb prvih dveh padlo na odličnega Trebanjca. Ta je bil pogosta tarča ostre Gorenjeve obrambe, že v 14. minuti pa mu je robustni Matej Gaber strgal rokav na dresu.

V dvajseti minuti je trener Radojkovič namesto Gorazda Škofa (dve obrambi) v vrata poslal Jureta Vrana, ki je v desetih minutah zbral štiri obrambe, Cimos pa je prvi zaostanek petih zadetkov (9:14) do odhoda na odmor zmanjšal le na dva. S tremi goli v treh minutah na začetku drugega polčasa je Jure Dolenec spet poskrbel za plus pet (20:15), kljub vrnitvi Škofa pa so imeli Velenjčani pod dirigentsko palico odličnega Marka Bezjaka enako prednost tudi sredi drugega dela (24:19 v 44. minuti).

Primorci so se predvsem po zaslugi strelsko razpoloženega Matjaža Brumna trikrat približali le na dva zadetka zaostanka: prvič pri 23:25, tretjič pri 25:27 v 58. minuti. Okoli 50 članov gostujoče navijaške skupine 12. Kopra je začutilo priložnost za preobrat, a se ni izšlo po njihovih željah. Zadnjo priložnost za vsaj remi so njihovi ljubljenci zapravili dobro minuto pred koncem, ko je po Škofovi obrambi v protinapad krenil Vladimir Osmajić, a je napačno podal. "Mi smo prvaki" in "Šampioni, šampioni," je odmevalo s tribune, kjer so bili člani domače navijaške skupine Šaleški graščaki. Bezjak je moral dve sekundi pred koncem na kazensko klop, ker je v veselju ob zmagi že po sodnikovem žvižgu žogo nosil s seboj še nekaj metrov, po strelu enega izmed Koprčanov s sredine igrišča ob zadnjem znaku sirene pa domači vratar Ivan Gajić žoge ni ustavil z rokama, ampak z nogo, in jo nabil pod strop dvorane.

Pločevinke piva, ki so jih predstavniki domačih navijačev v nakupovalnem vozičku pripeljali ob rob igrišča in jih nato zmetali na tribuno svojim žejnim sotrpinom, so bile najprijetnejša nagrada Šaleškim graščakom za podporo. Veselili so se tudi igralci, ki so niz neporaženosti povečali na 28 tekem, s petimi zadetki pa je velik delež k uspehu prispeval Jure Dolenec: "Ob nekoliko normalnejšem poteku tekme bi si morali že prej zagotoviti večjo prednost. Bili smo boljši več kot petdeset minut, nato pa je prišlo do padca v igri. Prednost je sicer skopnela, vseeno pa smo tekmo suvereno in rutinirano pripeljali do konca."