To je ministrstvo sporočilo, potem ko je bilo seznanjeno s četrtkovo odločitvijo hrvaške vlade, da umakne sklep, ki ga je sprejela 19. aprila in se je nanašalo na stališča v zvezi s sodnimi postopki Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb proti Ljubljanski banki in Novi Ljubljanski banki. Z umikom sklepa je v pismu zunanjega ministra Karla Erjavca seznanila tudi hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić.

Slovenija želi ohraniti dobre medsosedske odnose

MZZ je v sporočilu za javnost še dodalo, da želi Slovenija ohraniti dobrososedske odnose in da pričakuje, da bo Hrvaška kot pogodbenica sporazuma o vprašanjih nasledstva v skladu z mednarodnim pravom njegove določbe spoštovala in jih uresničevala dosledno in v dobri veri.

Hrvaška vlada je v četrtek umaknila sklep z 19. aprila, s katerim je podprla Zagrebško banko in Privredno banko Zagreb v postopkih, ki jih na hrvaškem sodišču vodita proti LB in NLB. Umaknila ga je, ker je bil s pravnega vidika odveč, saj je hrvaško vrhovno sodišče leta 2009 presodilo, da lahko omenjeni banki v imenu hrvaške vlade vodita postopek proti LB in NLB.

Tovrstno pooblastilo, t.i. inkaso cesijo, je bankama leta 2001 dal takratni hrvaški finančni minister Mato Crkvenac.

Četrtkov umik sklepa tako pomeni, da banki še naprej v imenu hrvaške vlade vodita postopek proti LB in NLB.

"Korak v pravo smer"

Visoki predstavnik za nasledstvo Rudi Gabrovec je umik sklepa v četrtek označil kot "korak v pravo smer", a opozoril, da ne rešuje temeljnega problema. Temeljni problem namreč ostaja, "ker pooblastila hrvaškega ministrstva za finance o inkaso cesijah ostajajo še naprej izdana Zagrebški banki in Privredni banki Zagreb in niso umaknjena, da bi se domači pravni postopki v skladu z mednarodnimi zavezami Republike Hrvaške lahko prekinili oziroma končali".

Že ob sprejemu sklepa 19. aprila je namreč opozoril, da napeljuje na to, da Hrvaška ni zavezana k spoštovanju dveh mednarodnih pogodb - premoženjsko-pravnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško iz leta 1999 in sporazuma o vprašanjih nasledstva iz leta 2001. Hrvaška krši tudi zaveze, ki jih je leta 2010 dala Evropski komisiji, da se prekinejo vsi pravni postopki, kjer je Hrvaška na nivoju države kakorkoli prisotna.

Če bi hrvaška spoštovala mednarodne sporazume, takih pravd ne bi bilo

Da teh pravd ne bi bilo, če bi Hrvaška spoštovala mednarodne sporazume oziroma sporazum o nasledstvu, ki v 7. členu priloge C določa, da se države naslednice o vprašanju prevzema jamstev za devizne hranilne vloge pogajajo pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu, je ocenil tudi predsednik uprave Ljubljanske banke Borut Ožura.

Pojasnil je sicer, da je sta Zagrebška banka in Privredna banka Zagreb proti LB in NLB na hrvaškem sodišču vložili več tožb že leta 1994. Gre za terjatve za nekaj več kot 300 milijonov takratnih nemških mark (okoli 150 milijonov evrov), ki sta jih banki izplačali deviznim varčevalcem zagrebške podružnice LB iz naslova uredbe, s katero je po razpadu SFRJ leta 1991 hrvaška država del deviznih depozitov hrvaških državljanov v bankah na Hrvaškem pretvorila v javni dolg oziroma jih prenesla na hrvaške banke.

Postopki so se nato na občinskem sodišču v Zagrebu dejansko začeli leta 2000, v postopku pa je takratni hrvaški finančni minister Crkvenac leta 2001 dal bankama pooblastilo hrvaške vlade, da vodita postopek proti LB in NLB.

Banki postopek vodita, čeprav sta bili že poplačani z državnimi obveznicami, v breme javnega dolga pa so izplačale tudi hranilne vloge tistemu delu hrvaških varčevalcev, ki so se odločili za tovrstno poplačilo.