Na omenjenem oddelku so šele sedaj izvedeli za predvideno selitev, pa še to zgolj naključno, in se z njo seveda ne strinjajo. Zgroženi so tudi nad nekdanjimi prostori urada za statistiko na Vožarskem potu, kamor naj bi se preselili tokrat. Ti so v tako slabem stanju, da bi jih bilo treba najprej adaptirati. Ministrstvo za javno upravo in pravosodje namreč v luči vsesplošnega varčevanja polni prazne državne prostore ter odpoveduje najdražja najemna razmerja, s čimer bodo prihranili okoli štiri milijone evrov na leto. Koliko bodo stale selitve uradov in služb, ki jih bodo ob tem vrgli na cesto, še niso izračunali.
Petek, 4. maja
Omenjeni oddelek je od ustanovitve pred štirimi leti presegel vsa pričakovanja in danes v Evropi velja kot primer dobre prakse. Vnovična selitev bi verjetno nekoliko poslabšala te statistike, saj na oddelku ocenjujejo, da bi za dlje časa onemogočila normalno delo.
Nedelja, 6. maja
Potem ko so si nekateri predstavniki vlade v minulem tednu malce podaljšali dela proste dni in potisnili službene obveznosti na stran, je, kot kaže, predsednik vlade Janez Janša ugotovil, da to ni bila najboljša ideja, sploh ne v sklepnem krogu pogajanj. Nemudoma po vrnitvi z dopusta v Grčiji je sklical izredni koalicijski sestanek. V nedeljo zvečer. Govorili so, kot običajno, o varčevanju.
Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je imel po sestanku dober občutek, je zapisal na blogu. Nekoliko slabši občutek je imel glede sindikatov in pogajanj z njimi. To pa zato, ker je dobil "neuradne, a dokaj zanesljive podatke o tem, da se vsaj eden od policijskih sindikatov sestaja s predstavniki Pozitivne Slovenije, in kot kažejo ti podatki, pomaga pisati interpelacijo zoper mene," je zapisal. Njegovi podatki so bili lažni, so nato zatrdili v Pozitivni Sloveniji, njegova intuicija pa ne. Policijski sindikat mu je namreč poslal zadnji opomin pred tožbo. To bodo vložili, če regresi ne bodo na njihovih računih najkasneje v četrtek.
Ponedeljek, 7. maja
Policisti zaenkrat le "lajajo", vojaki pa že "grizejo". Sindikat vojakov je na delovno in socialno sodišče vložil kolektivno tožbo zoper vlado zaradi neizplačanega regresa pripadnikom Slovenske vojske.
Kot kužek priden pa je predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič. Medtem ko se je še pred dobrim letom boril kot lev in skupaj s podporniki pomagal zrušiti kar tri zakone prejšnje vlade, se je tokrat "mimo kamer in novinarjev" dogovoril s premierjem in se odpovedal referendumu. Bojda je jeziček na Semoličevi tehtnici premaknila Janševa obljuba, da bo 2. maj ostal dela prost dan.
Državni proslavi, ki sta še predvideni, naj pripravijo kulturniki in umetniki ter se ob tem odpovedo honorarju, je sklenil koordinacijski odbor za državne proslave. Prepričani, da je organizacija državne proslave za kulturnike predvsem čast in izziv, so ob svojem (nespodobnem) povabilu kakopak pričakovali pester odziv, a so jim naslovniki odgovorili s posmehom. Kulturni ustvarjalci si niso mogli kaj, da se ne bi spomnili ukrepov vlade iz minulih tednov in mesecev: ukinitve kulturnega ministrstva ter prepovedi sklepanja avtorskih pogodb. Za državo, ki je pokazala tako nespoštljiv odnos do kulture, zastonj že ne bodo delali, pravijo. So se pa ob tem pojavile (zaenkrat še neformalne) pobude, naj se predstavniki vlade v luči varčevalnih ukrepov odrečejo svojim plačam in državo, za katero jim je navsezadnje toliko mar, vodijo zastonj.
Torek, 8. maja
Premier Janša se je odpravil na uradni obisk v Nemčijo. Pri kanclerki Angeli Merkel se je zavzel predvsem za krepitev gospodarskega sodelovanja med državama. V njegovi odsotnosti pa so nekateri profesorji s Fakultete za družbene vede, ogorčeni nad varčevalnimi ukrepi, ki posegajo na področje izobraževanja, zahtevali odstop vlade "in še posebej odstop superministra Žige Turka".
Sreda, 9. maja
Nekaj čez četrto uro zjutraj je odbilo, ko se je odbor za finance in monetarno politiko le prebil skozi zakon za uravnoteženje javnih financ. O isti temi so hkrati govorili tudi predstavniki vlade, si o vsebini nekaterih členov premislili in poslancem omenjenega odbora kar med razpravo na mizo nosili dopolnila zakona, tako da poslanci niti niso dobro vedeli, o čem pravzaprav glasujejo. Koalicijski amandmaji niso bili usklajeni niti s sindikati niti z opozicijo in, kot se je nazadnje izkazalo, niti znotraj koalicije ne. Največ prahu je dvignil 169.a člen, ki so ga poimenovali "mini pokojninska reforma". Ta je bil sporen tudi zato, ker je predlog besedila po mnenju nekaterih protiustaven, saj je bila vsebinsko podobna pokojninska reforma na lanskem referendumu zavrnjena in zato vsaj leto dni ne bi smeli spreminjati upokojitvenih pogojev.
"Na kraj pameti mi ni padlo, da bi to lahko bil problem," je pozneje zatrdil minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak. Odkar je v koaliciji, je očitno pozabil na načela, za katera se je zavzemal v času Pahorjeve vlade, ko je skupaj z drugimi poslanci SDS kritiziral pokojninsko reformo. No, ker so z mini pokojninsko reformo ponovno vznejevoljili sindikate, so jo kasneje vseeno črtali iz varčevalnega paketa.
Četrtek, 10. maja
Predstavniki vlade so bili za spremembo nasmejani in zadovoljni. Popuščanje obeh strani je obrodilo sadove, kompromis je sklenjen, sindikati so podpisali sporazum z vlado. "Danes se je zgodilo tisto, v kar skorajda nisem verjel," je na blogu zapisal minister Gorenak. Med podpisniki sporazuma ni obeh policijskih sindikatov, je pa zato podpis Branimirja Štruklja, ugotavlja Gorenak. S tem se mu je Štrukelj kar malce prikupil, je priznal in dodal, da bo sedaj "nekoliko spremenil svoje stališče o njem. Seveda v pozitivni smeri. To zame ni kak poseben problem, saj nimam nobenih težav s kakim priznanjem, da sem se kdaj tudi zmotil."
Uresničila se je napoved premierja Janše in državni zbor je začel maratonsko izredno sejo, na kateri so razpravljali o najpomembnejšem koraku v zgodovini Slovenije, varčevalnem paketu, in s tem, kot pravi Janša, nadaljnji usodi države. Državni zbor je, kot kaže, postal ujetnik vladne koalicije, ki se ne ozira na sprejeti urnik sej parlamenta in preko poslancev koalicije posredno vpliva na sklicevanje izrednih sej. Tokratna je bila že 13. izredna seja v tem mandatu, torej v nekaj mesecih. Če so poslanci, različni strokovnjaki in sindikati ves čas opozarjali na vsebinske pomanjkljivosti zakona o uravnoteženju javnih financ, pa so se te v vseh svojih razsežnosti začele kazati v tem tednu. Parlamentarna pravna služba je za zakon spisala kar 48 strani pripomb. Vsaj del njegovih členov je v navzkrižju z ustavo, opozarjajo pravni strokovnjaki.
