Davčna reforma, ki jo je predlagala vlada Merklove, naj bi razbremenila vpliv inflacije na zaposlene. Cilj je bil predvsem preprečiti, da bi zvišanja plač, vezana na inflacijo, ljudi potisnila v višje dohodninske razrede, saj naj bi s tem polnili vladno blagajno in ne krepili prihodkov državljanov. "Gre za vprašanje fiskalne pravičnosti," je o ukrepu dejal tiskovni predstavnik Merklove Steffen Seibert.
Kritiki so na drugi strani ocenjevali, da bi zmanjšanje davčnega bremena nadpovprečno nagradilo bogate. V zameno za sprejetje ukrepa so zahtevali zvišanje obdavčitve prihodkov tistih, ki zaslužijo največ, z 42 na 49 odstotkov, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Prav tako je bila večina v bundesratu mnenja, da bi ljudem bolj koristile dodatne javne investicije kot pa oprostitve plačevanja davkov.
Načrtovana davčna reforma je bila ena od redkih ukrepov, s katerimi je vlada Angele Merkel skušala spodbuditi rast nemškega gospodarstva. Sicer je tudi na evropski ravni bolj zavezana varčevanju in zategovanju pasu ter fiskalni disciplini, pri čemer jo večina Nemcev po poročanju francoske tiskovne agencije AFP po rezultatih javnomnenjskih anket sodeč tudi podpira.
Sicer pa je bundesrat danes zavrnil tudi idejo nemškega ministra za gospodarstvo Philippa Röslerja, v okviru katere bi vlada občutno znižala subvencije za solarno energijo. Tu je bil bundesrat mnenja, da bi nižje subvencije lahko ogrozile delovna mesta v državi in tujim proizvajalcem zagotovila pomembno prednost pred domačimi.
Nemška vlada je želela subvencije znižati tudi do 30 odstotkov, in sicer zaradi povečanega zanimanja, ki je program v primerjavi z načrti precej podražilo. Odločitev bundesrata v tem primeru pomeni, da predlog zakona roma nazaj v pristojni parlamentarni odbor.
