Spremembe konkretno zadevajo tiste dele zakonodaje, ki regulirajo vsebine tiskanih medijev in se nanašajo na razkrivanje virov s strani novinarjev. Madžarsko ustavno sodišče je vladi ob razsodbi tudi naložilo, da mora medijsko zakonodajo spremeniti do 31. maja, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Sprememba zakonodaje med drugim prinaša boljšo zaščito novinarskih virov. Madžarski novinarji bodo sedaj primorani vir razkriti samo v izjemnih primerih in še to ob sodniškem nadzoru. Spremenjena zakonodaja od novinarjev ali redakcij tudi ne zahteva obveznega razkritja virov. Razkritje virov je v skladu z kazenskim zakonikom obvezno samo v primeru, če so informacije neposredno povezane s hudim kaznivim dejanjem in dokazov za to ni mogoče pridobiti na drug način.
Osnutek zakona prinaša tudi spremembe na področju pristojnosti medijskega komisarja. Te bodo poslej omejene predvsem na področje komunikacijskih zvez in ne bo mogel več zahtevati preiskave v medijih.
Po poročanju madžarskega dnevnik Nepsazabadsag je madžarska vlada s spremembami medijskega zakona upoštevala izključno madžarsko ustavno sodišče, ni pa ugodila kritikam Beneške komisije Sveta Evrope. Svet Evrope je kot nezadovoljiv označil tisti del medijskega zakona, ki se nanaša na imenovanje vodilnih ljudi v medijih in članov medijskega sveta.
Madžarski parlament, v katerem ima večino konservativna stranka Fidesz pod vodstvom premiera Viktorja Orbana, je medijsko zakonodajo bistveno spremenil z dvema zakonoma, kar je tako na Madžarskem kot v tujini sprožilo proteste in zaskrbljenost nad medijsko svobodo v državi. Po kritikah Evropske komisije je madžarski parlament februarja 2011 sprejel prve spremembe obeh zakonov, ki so se nanašale predvsem na avdiovizualne in spletne medije.
