Predlog uredbe kaže na temeljno nerazumevanje statusa samozaposlenih in stanja na terenu, saj kriterij kvalitete zamenjuje s kriterijem vrhunskosti, pravi gledališki režiser Luka Martin Škof v imenu vseh društev, ki temu predlogu nasprotujejo. Včeraj je bilo na namensko sklicani izredni seji Nacionalnega sveta za kulturo (NSK) mogoče slišati tudi nekatere konkretne predloge, kako slabosti predlagane uredbe odpraviti.

Učinek bi bil varčevalen

Čeravno namen spremembe uredbe ni varčevanje, kot je zagotovil Zorn, bi bil varčevalen njen učinek, so prepričani samozaposleni. "Kriterijem po predlogu uredbe bo namreč zadostilo zelo malo ustvarjalcev, na nekaterih področjih pa nihče," je dejala Irena Pivka iz društva Asociacija. Status samozaposlenih s pravico do plačila prispevkov je v svojem bistvu instrument za izenačevanje pogojev dela med zaposlenimi v kulturi in samozaposlenimi. Sam vpis v razvid pa še ne pomeni izenačitve, pač pa omogoča uresničevanje ustavno zagotovljene pravice do dela.

"Šele pridobitev pravice do plačila prispevkov pa je torej minimalni korak k izenačevanju," je poglede društev predstavil Luka Martin Škof. Pri samozaposlenih v kulturi gre pravzaprav za eno od prekarnih oblik dela, saj je pogojena s pogoji na trgu dela, na katerem ni prostih delovnih mest, status pa je pri tem edini izhod v sili, kot je razložil Aldo Milohnić z Mirovnega inštituta.

Dostop do osnovnih pravic

Pravica bi po novem pripadla "vrhunskim", ne pa kvalitetnim ustvarjalcem, četudi pravica ni bila ustanovljena kot nagrada za vrhunskost, pač pa kot omogočanje dostopa do osnovnih pravic, povezanih z delom. Kot ocenjuje Irena Pivka, so kriteriji v predlagani uredbi pripravljeni nestrokovno in pričajo o nepoznavanju in nerazumevanju realnega stanja na terenu in delovanja ustvarjalcev. Kriteriji med posameznimi področji so neprimerljivi, nagrade imajo preveliko težo in so kot kriterij absurdne na področjih, kjer so zelo redke in jih lahko prejmeš le enkrat v življenju. Problematično je po mnenju Pivke tudi to, da imajo enake kriterije mladi, tisti na vrhuncu kariere in tisti tik pred koncem kariere.

Brez kvalitete ni dela

Društva v njihovih stališčih podpirajo tudi člani NSK. Njegov predsednik Miran Zupanič tako ugotavlja, da je vrhunskost izključevalni dejavnik zlasti v kombinaciji s cenzusom, ki je primerljiv s 35. plačnim razredom, ki nikjer ni plačni razred vrhunskih strokovnjakov. Opozoril je tudi na nizko število točk, ki ga nova uredba pripisuje obsegu dela, ki bi prinesel največ 20 od 100 točk. Zupanič meni, da je prav obseg dela tudi že kazalec kvalitete, saj nekvalitetni ustvarjalec praviloma ne pride do delovnega angažmaja. Kvantiteta dela bi mu morala po njegovi presoji zagotoviti 50 ali vsaj 40 točk. Član sveta Matjaž Zupančič meni, da je ocenjevanje vrhunskosti sploh sporno, saj se rezultati v ustvarjanju niti ne merijo vedno sproti, pač pa se vrednost skriva v širšem in bolj objektivnem pogledu: "Vrhunskost je lahko le cilj, ne pa uporabno sredstvo."

V. d. generalne direktorice direktorata za ustvarjalnost na MIZKŠ Barbara Koželj Podlogar pravi, da se z mnogimi ugovori in predlogi na ministrstvu strinjajo. Potem ko so društva apriorno zavrnila predlog uredbe, so zbrali tudi že nekaj njihovih konkretnih predlogov, ki jih pričakujejo še naprej. Pripravi uredbe bo namenjena tudi javna razprava, ki jo bo v kratkem gostilo ministrstvo.