Osem odprtih razpisov
Trenutno so odprti razpisni postopki za osem državnotožilskih funkcionarjev različnih nazivov. Ob tem poteka tudi postopek za imenovanje enajstih državnih tožilcev v specializirano državno tožilstvo. Na razpis, ki je bil v Uradnem listu objavljen že 24. februarja 2012, se je prijavilo deset oseb za imenovana mesta in šest oseb za dodeljena mesta. Razpis je objavilo ministrstvo za pravosodje, takrat je namreč tožilstvo sodilo še pod njegovo okrilje. Izvedeli smo, da se je razpisno gradivo ustavilo pri generalnem državnem tožilcu. Ko ga bo pregledal, ga bo moral poslati državnotožilskemu svetu, ki bo odločal o primernosti kandidatov. Nekateri iz tožilskih krogov menijo, da je tožilski zakon v 195. členu, ki govori o pogojih za imenovanje, premestitev in dodelitev na specializirano državno tožilstvo, precej nejasen, zato bo izbira kandidatov problematična. Prav specializirano državno tožilstvo naj bi bilo kos vse pogostejšemu gospodarskemu kriminalu.
Na specializiranem državnem tožilstvu je zdaj poleg vodje Harija Furlana zaposlenih še devet članov. Govori se, da naj bi z omenjenega tožilstva Dragica Kotnik odšla med odvetnike, Blanka Žgajnar, nekdanja vodja, pa k Barbari Brezigar na direktorat za tožilstvo na ministrstvu za notranje zadeve.
"Izguba" časa na narokih
Statistika pravi, da so državni tožilci na narokih vsaj trikrat na teden, na posameznih državnih tožilstvih tudi do štirikrat, kar pomeni, da tam "izgubijo" pretežni del delovnega časa in ga toliko manj ostane za predkazenski postopek, za usmerjanje dela policije in pripravo obtožnega akta. Ob tem na tožilstvu opozarjajo na priporočila nemških ekspertov, da naj bi bili tožilci na narokih le dvakrat na teden, kar je po njihovem skrajna še dopustna obremenitev. Poleg tega so spremembe zakona o kazenskem postopku državnim tožilcem prinesle nove obveznosti, število državnih tožilcev pa se temu ustrezno ni povečalo.
Zvonko Fišer še nima predloga politike pregona
Generalni državni tožilec Zvonko Fišer bi moral - to mu narekuje novi zakon o državnem tožilstvu - že januarja pripraviti predlog politike pregona in ga v mnenje posredovati državnotožilskemu svetu, a tega še vedno ni storil. Fišer nam je pojasnil, da predlog še pripravlja. Ker je rok že potekel, je ministrstvo za notranje zadeve, ki je po novem pristojno za tožilstvo, Fišerja zaprosilo, da jim posreduje vsebino predloga politike pregona. Na MNZ pričakujejo, da bo politika pregona - tako kot zahteva tožilski zakon - čim prej objavljena tudi na spletnih straneh vrhovnega državnega tožilstva.
Gre za eno ključnih novosti, ki jih prinaša tožilski zakon, saj bo določala prioritete in način dela tožilcev ter kaznovalno politiko. Nacionalno politiko pregona po predhodnem obrazloženem mnenju državnotožilskega sveta sprejme generalni državni tožilec, v njej pa mora med drugim opredeliti zadeve, ki se obravnavajo prednostno, okvirne usmeritve o tem, kdaj se ovadbe zavržejo, kako se bodo izpeljali postopki na podlagi sporazuma o krivdi ali priznanju krivde ter kdaj se bo uvedla sodna preiskava in tudi usmeritve za kaznovalno politiko, ki jo bo državno tožilstvo za posamezna kazniva dejanja in kategorije storilcev uveljavljalo s predlogi za izrek sankcij in s pritožbami zoper izrečene sankcije. V predlogu bo moral opredeliti tudi, kako se bo v prihodnje usmerjalo policijo in druge pristojne državne organe.
