Le petim je uspelo dokazati izvor premoženja
Durs preverja izvor premoženja davčnih zavezancev od leta 2008. Zanimajo jih davčni zavezanci, fizične osebe, ki potrošijo več oziroma imajo več premoženja, kot bi si ga glede na prijavljene prihodke lahko privoščili. Zanimajo jih lastniki luksuznih avtomobilov, nepremičnin, nakazila v tujino, po naših informacijah so seznanjeni tudi z dvigi gotovine na bankomatih. Zavezanec v tem trenutku s preiskavo še ni seznanjen, in če troši več, kot je glede na prijavljene prihodke ustvaril, uvede Durs, potem ko pridobi vse podatke o zavezančevem premoženju, davčni inšpekcijski nadzor. Šele v postopku nadzora je zavezanec povabljen, da izvor premoženja pojasni. V 137 zaključenih primerih inšpekcijskega nadzora, kolikor so jih opravili od leta 2009 do marca letos, je izvor premoženja uspelo pojasniti petim zavezancem. Dokazno breme je na zavezancu.
Ko Durs zavezanca povabi, da pojasni, od kod mu premoženje, obstaja torej več kot 96-odstotna verjetnost, da davčnih inšpektorjev z obrazložitvijo ne bo zadovoljil.
Za 58 milijonov skritega premoženja 17 milijonov davka
Izplen zaradi ugotovljenega premoženja, ki presega prihodke, se iz leta v leto veča. V letu 2009 je Durs izterjal "vsega" 2,76 milijona evrov, leto kasneje 3,5 milijona, lani nekaj več kot deset milijonov evrov. V prvih treh mesecih letošnjega leta je Durs odmeril 1,2 milijona evrov davka, skupaj v zadnjih treh letih torej 17,5 milijona evrov. Po naših informacijah znaša povprečna davčna stopnja dodatno odmerjenih davčnih obveznosti okoli 30 odstotkov, kar pomeni, da 132 fizičnim osebam ni uspelo pojasniti, na kakšen način so pridobili premoženje v skupni vrednosti okoli 58 milijonov evrov.
Po pojasnilih Dursa poteka v tem trenutku 34 inšpekcijskih nadzorov in če gre upoštevati rezultate minulih preiskav, večini ne bo uspelo pojasniti, od kod jim premoženje. Izkušnje hrvaških kolegov, ki jih je v pogovoru za Jutarnji list razkrila direktorica hrvaške davčna uprave Nada Čavlović Smiljanec, sicer kažejo, da so najpogostejša pojasnila davčnim inšpektorjem, od kje izvirajo sredstva, dobitek na loteriji, poročno darilo in posojilo prijateljev.
Odločbi Dursa, s katero ta terja plačilo davka od nepojasnjenega premoženja, so načeloma sledili dopisi odvetniških pisarn in tožbe na sodišču. Navedeno ni ravno presenečenje, tako kot verjetno ne klic najbogatejšega Hrvata Todoriča ta teden v vladno palačo. A vsaj slovenska sodišča so do zdaj vselej dala prav Dursu. Tako upravno kot vrhovno sodišče je potrdilo pravilnost in zakonitost davčnih odločb, tudi uporabo obrnjenega davčnega bremena. Kljub temu števila preiskav na Dursu ne nameravajo povečati, vsaj letos to po njihovih pojasnilih ne bo odstopalo od podatkov prejšnjih let. Opozarjajo, da gre za najbolj zapletene in strokovno zahtevne postopke, temu pa je treba prilagoditi tudi kadrovske vire.
katja.svensek@dnevnik.si
