Dodaja, da smo v Sloveniji pri zgodnji diagnostiki tega raka med vodilnimi. Leta 2010 je namreč pri nas znašala povprečna debelina melanoma zgolj 0,68 milimetra - tanjši kot je melanom, boljša je ozdravljivost te bolezni.

Razloge za našo uspešnost Bartenjev med drugim pripisuje tudi spodbudni ravni ozaveščenosti. To že peto leto zapored uspešno nadgrajujeta tudi Združenje slovenskih dermatovenerologov in podjetje La Roche-Posay, ki ob 14. maju, evropskem dnevu boja proti melanomu, pripravljata različne javnozdravstvene preventivne projekte. Ti so bili doslej povezani z brezplačnimi preventivnimi pregledi znamenj, ki pa zaradi omejenega števila dermatologov niso zmogli zajeti vse zainteresirane javnosti. So pa v štirih letih med 1500 pregledanimi odkrili osem primerov malignega melanoma in s tem "s precejšnjo verjetnostjo tudi rešili osem življenj", je povedal Bartenjev.

Cilj letošnjega projekta bodo usmerili v izobraževanje in ozaveščanje, ki lahko zajame še več ljudi. O pomembnosti samopregledovanja kože, nevarnostih izpostavljanja soncu in pravilni zaščiti pred škodljivimi učinki sončnih žarkov bodo v maju in juniju poučili tako laično kot strokovno javnost. Informacije o tem najdete na spletni strani www.melanoma-day.com/si.

Smrtnost se zmanjšuje

V akciji ob evropskem dnevu boja proti melanomu sodeluje že več kot 30 evropskih dežel. Za to najnevarnejšo obliko kožnega raka v Evropi zboli več kot 50.000 ljudi na leto, a se smrtnost zaradi zgodnejšega diagnosticiranja kljub temu zmanjšuje. Za melanomom lahko zboli vsak, bolj pa so ogroženi starejši od 50 let in ljudje, ki so veliko izpostavljeni soncu. V skupine z večjim tveganjem sodijo še osebe s svetlo poltjo, osebe z več kot 50 pigmentnimi znamenji in osebe, ki imajo kožni rak v družini.

Zgovoren je podatek, da lahko od ljudi, ki so bili rojeni pred 70 leti, zboli vsak tisoči, od danes rojenih pa naj bi zbolel že vsak petdeseti. Tudi zato so ozaveščanje, izobraževanje in preventiva pred škodljivimi vplivi ultravijoličnih žarkov in neprevidnemu izpostavljanju soncu več kot na mestu, ugotavlja predsednica združenja dermatologov Tanja Ručigaj Planinšek.

Letos bodo tako o tem temeljito podučili zlasti pediatre, medicinske sestre in farmacevte, ki so vsakodnevno v stikih z veliko ljudmi in lahko s širjenjem ključnih informacij o preventivi melanoma učinkovito pripomorejo k njegovemu zgodnjemu odkrivanju in preventivnemu ravnanju. Predavanja bodo vodili dermatologi; kot je povedala Ručigaj Planinškova, je v vsega treh dneh projekt podprlo že več kot polovica od 60 aktivnih dermatologov.

V sklopu letošnje akcije sta o svojih izkušnjah spregovorila tudi smučar Jure Košir in mlada teniška igralka Nastja Kolar. Oba se zavedata pomena preventive in pozivata tako vrhunske kot rekreativne športnike, da se čim bolj izogibajo vsakršnemu nepremišljenemu izpostavljanju sončnim žarkom, če pa že ne gre drugače, naj se primerno zaščitijo. Koža namreč ne pozablja, ampak sešteva in kopiči vse, tudi v mladosti storjene napake, za katere se zna maščevati desetletja kasneje. Že ena sama pretirana izpostavitev soncu v otroštvu lahko več kot podvoji možnost obolevanja za melanomom kasneje v življenju, ugotavljajo strokovnjaki.

Kožni rak je viden

Kljub razširjenosti pa kožni rak ni neviden in zahrbten sovražnik, ki ga ne bi bilo mogoče pravočasno odkriti. Nasprotno, kožni rak je viden in ga lahko s samoopazovanjem sprememb na koži dovolj zgodaj zaznamo kar sami, s preventivnim zaščitnim ravnanjem pa sami preprečimo tudi njegov nastanek.

Koža se pred škodljivimi učinki UV-žarkov brani na več načinov; najbolj znan obrambni mehanizem je tvorba kožnih pigmentov ali melaninov, zaradi česar na soncu porjavimo. Zagorelost je zato obrambna in zaščitna reakcija kože pred UV-žarki. Koža se načeloma zelo hitro obnavlja, a ne pozablja. Pri sončenju poškodujemo prav tisti sloj kože, ki je bistven za obnovo, to je bazalni sloj povrhnjice. Če se poškodba večkrat ponovi, se njena sposobnost za obnovo zmanjša. Zagorela koža je torej znamenje, da so v njej že nastale škodljive spremembe.