Smrt in holokavst

Zbirko Vsi obrazi smrti Andreevskega, katere osrednja tema je smrt v različnih oblikah, je prevedla Namita Subiotto. Kot je dejala, avtor smrt obravnava z distanco in črnim humorjem. Tema smrti je stalnica njegove literature, skoraj obsesija, njegov odnos do nje dobro povzema stavek: "Smrti se ne da naslikati, čeprav je v njej zbrano vse naše življenje." Po prevajalkinih besedah avtor večino materiala črpa iz folklorne imaginacije, iz verovanj, vraž, ljudskih pesmi in pripovedk, ki jih izvirno in presenetljivo preoblikuje.

Manj humorja je v pisateljski drži Ide Fink, pomembne izraelske pisateljice, ki je pisala le o holokavstu, ki mu je bila priča sama. Jana Unuk, ki je zgodbe pod naslovom Moj prvi konec sveta prevedla iz avtoričinega maternega jezika, poljščine, je dejala, da avtorica postavlja zgodovino, resnico in spomin na prvo mesto, kar je značilnost poljske literature. V svojih zgodbah vedno poudari, da govori o resničnih dogodkih, o lastni zgodbi ali o zgodbi, ki jo je slišala. "Vendar ne pripoveduje spominov na naiven način, to je literarno visoko organizirana proza," je prepričana prevajalka.

Pisatelj in njegovo mesto

Nemška pisateljica plemenitaškega rodu Marie Luise Kaschnitz je po oceni prevajalke Urške P. Černe najbolj nagrajevan nemški avtor vseh časov. Tamburin, konj prinaša psihološko prozo, polno srhljivosti, misterijev, notranje in zunanje groze, hkrati pa je empatična do šibkih, je ugotavljala prevajalka. Med drugim avtorica v zgodbah odkrito problematizira svoj odnos z otroki, ki jih ne poveličuje. Izbor je dvodelen, polovica je fikcije, druga pa je refleksivna avtobiografija. Iz njene biografije je zanimivost, da je kot sodobnica frankfurtske šole prijateljevala med drugim z Adornom in Gadamerjem.

Nekoliko bolj sproščena je proza potomca deloma slovenskih prednikov Maura Covacicha. Knjigo Trst, obrnjen na glavo: petnajst sprehodov po mestu vetra, ki se jo lahko bere kot svojevrstni literarni vodnik po Trstu, je prevedel Vasja Bratina. Gre za priznanega in plodovitega italijanskega avtorja, ki je spisal tudi že deset romanov. "V zgodbah ne spoznamo samo določenih vidikov Trsta, pač pa tudi samega avtorja," je povedal prevajalec. Covacich je namreč mojster literarne smeri avtofikcija, ki v literarno formo pretaka lastno izkušnjo.