Novo pa je, da bodo delodajalci lažje zaposlovali Otočane, kar je del zakonskega predloga o "krčenju birokracije", ki ga bolj poudarja vlada, in lažje odpuščali, kar je del, ki ga bolj poudarja laburistična opozicija. Z njim je povezana glavna dogma konservativcev, da lahko samo zasebni sektor poskrbi za gospodarsko rast in potegne gospodarstvo iz recesije, v katero se je Velika Britanija vrnila v prvem četrtletju. Del te dogme je tudi nezapisano mnenje, da je ves državni sektor v bistvu breme.
Po vrsti: najprej ritual
Še preden je Elizabeta II. dobila besedo in v trinajstih minutah prebrala govor, ki ji ga napiše vlada, je bila na vrsti repriza stoletja starega rituala, katerega zvezda je monarhinja, vsa v belem in zlatu, z zelo težko krono na glavi. S princem Filipom sta se iz Buckinghamske palače odpeljala z zlato-črno kočijo šele potem, ko so njeni osebni gardisti pregledali kleti parlamenta in so v palačo pripeljali "talca" - poslanca. Prvo in drugo naj bi poskrbelo za kraljičino varnost oziroma varno vrnitev. Prva tradicija je iz leta 1605, ko je Guy Fawkes nameraval razstreliti parlament, druga pa je posledica tega, da odnosi med monarhom in parlamentom več stoletij niso bili prijateljski, kot so to v novejši zgodovini.
Nič ni bilo drugače kot vedno, od konjenikov v zlatih oklepih do fanfar, pa Otočani radi pogledajo ta ritual leto za letom. Posebej zabaven je trenutek, ko kraljica v poslansko zbornico pošlje možakarja v črnih "žabah", ki poslancem sporoči, da zahteva njihovo navzočnost v lordski zbornici, ti pa mu zaloputnejo vrata pred nosom, potem pa le počasi odkorakajo, s premirjem in vodjo opozicije na čelu. Del tradicije je tudi laburistični poslanski veteran, stari levičar Dennis Skinner, ki vsako leto odkloni ta ukaz, obenem pa z glasno pripombo požanje smeh. "Diamantni jubilej in dvojni udar recesije! Kaj se gremo!" Kraljice niso poslušali tudi poslanci Škotske nacionalne stranke SNP, katere cilj je neodvisna Škotska. Ko kraljici prinesejo govor k "velikemu zlatemu tronu", se začne zares. Kraljica res nima prave oblasti, a ko spregovori, zavlada neverjetna tišina.
Ohladitev do lordske reforme
Med napovedanimi štirinajstimi zakonskimi predlogi in osnutki predlogov je tudi dolgo napovedana reforma bančnega sistema (tradicionalno bančništvo naj bi ločili od "hazarderskega" investicijskega) in direktorskih plač. Srbi bi o tem rekli: "Živi bili, pa videli!" Poseben zakon naj bi odpravil britansko finančno sodelovanje pri reševanju dolžniških težav članic območja evra.
Vlada napoveduje zakona, ki naj bi naredila konec odiranju Otočanov pri plačevanju računov za elektriko in vodo in naj bi pomagali britanskim družinam v sedanjih težkih časih. Poudarek je na "naj bi". Eden izmed koristnih zakonov - za tiste matere, ki imajo službe - je tisti, ki naj bi jim omogočal, da porodniško prenesejo na otrokovega očeta. Kraljica je gotovo s težkim srcem napovedala reformo lordske zbornice, ki jo forsirajo liberalni demokrati, čeprav vse kaže, da so se zaradi nasprotovanja velike večine konservtivcev in v imenu sloge v koalicijski vladi Clegg in liberalnodemokratski ministri, ki so radi v vladi, zelo ohladili do te reforme, ki naj bi prinesla izvoljene namesto imenovanih in preostankov dednih lordov aristokratov, in da se bo na njej nabiral prah. Odmevno pa je na seznamu, ki ga je brala kraljica, manjkal napovedovani predlog zakona o uzakonitvi gejevskih porok, za katerim prav tako stojijo liberalni demokrati, konservativci pa ga razglašajo za "motnjo pri popravljanju gospodarstva".
