Nekdanjega predsednika Planinske zveze Slovenije Franca Ekarja, ki se že dolgo ukvarja z zgodovino Triglava, taka prisvajanja motijo: "Aljažev stolp je župnik Jakob Aljaž leta 1895 podaril Slovenskemu planinskemu društvu in to tudi zapisal v svojo farno oziroma dovško župnijsko knjigo. Prav tako pa je sodišče na Jesenicah poslalo dopis planinski zvezi, da stolp stoji na parcelni številki 1717/1 k. o. Studor. To pomeni, da sodi zdaj k ozemlju občine Bohinj." Nekdanji predsednik dodaja, da uradne nove izmere katastrskih občin kljub pobudi Planinske zveze Slovenije niso bile narejene. Leta 2006 občine pobude planincev, da bi geodetska uprava izvedla meritve, niso podprle.
"Za nas je Aljažev stolp slovenski in vsako prisvajanje takih simbolov je čisti nesmisel. Če pa je ugotovljeno, da stoji v katastrski občini Studor, potem pač ni nobenega dvoma, da sodi v našo občino," je včeraj dejal župan Bohinja Franc Kramar in ocenil, da bo treba vendarle sleherni dvom o tem ustrezno pregnati. To pa se lahko zgodi le z natančnimi geodetskimi meritvami in v Bohinju bodo o tem razmislili. Predvsem zato, ker se jim zdi razburjanje javnosti na ta način povsem nepotrebno. Na Triglav so se sicer prvi povzpeli prav štirje Bohinjci leta 1778. Dovški župnik Jakob Aljaž pa je od dovške občine kupil vrh Triglava in tam leta 1895 zgradil stolp.
