Zdi se, da bo letošnji veliki traven ali cvetnik prežet z vsem drugim, le ljubezni naj bi bilo bolj malo. Če sodimo po pogajanjih med sindikati in vlado, ki so čedalje bolj podobni ločitvenemu pingpongu bodočih bivših zakoncev, kjer se vsaka stran trudi pripeljati drugo žejno čez vodo. Še dobro, da nam vsaj vreme v zadnjih tednih ne počne česa podobnega in skuša v posameznih padavinskih valovih nadoknaditi sušni primanjkljaj jesenskih in zimskih mesecev. Zanimivo je, da so si nekatere stare majniške vremenske modrosti nasprotujoče. Medtem ko nekatere od njih omenjajo nujnost dežja, govorijo druge o potrebnosti lepega vremena za kruh in seno. Najbolj prav bo torej nekaj vmesnega, v skladu s pregovorom, da za dežjem vedno posije sonce oziroma da dež za soncem mora biti, za veseljem žalost priti.

Nič kaj prijetni majniški vremenski vložki

Sicer pa uživajte še teh nekaj prijetnih dni, konec tedna, natančneje od 12. do 15. maja, prihaja nad nas "sveta vremenska četverica" - trije ledenjaki in njihova "vzornica" Zofija. Starejši se še dobro spomnijo leta 1969; spomnimo, takrat je Apollo 11 s človeško posadko prvikrat pristal na Luni. Zgodil se je tudi nenavaden vremenski preobrat. Po tridnevni vročini sredi maja je le nekaj dni kasneje Ljubljansko kotlino pobelil sneg (v noči z 18. na 19. maj ga je padlo v Ljubljani za ta mesec neverjetnih 8 centimetrov!), ponekod na Pohorju pa ga je čez noč nasulo kar do 70 centimetrov. Kako muhasta bo prej omenjena četverica letos, natančno še ne vemo, so pa nekatera znamenja, ki ne bodo vsem všečna. Kakor koli že, današnji svobodni dan se lahko ozremo tudi že po aprilski vremenski statistiki. Prvi podatki kažejo, da je bilo minuli mesec po vsej državi topleje kot v dolgoletnem povprečju. V vzhodni polovici, v Ljubljanski kotlini in severno od nje je odklon presegel 1,5, drugod pa 1 stopinjo Celzija. Sonca je bilo na večjem delu ozemlja nadpovprečno, nekaj manj so ga zabeležili le na Obali, Goriškem in v visokogorju, kjer je bilo med 80 in 100 odstotkov običajne osončenosti.

Topel, sončen in padavinsko muhast april

Kot po navadi je bilo največ padavin na zahodu države, natančneje v Posočju, kjer se je nateklo v ombrometre tudi več kot 300 litrov oziroma milimetrov vode, na severozahodu pa še vedno nad 150 milimetri. Več kot hektoliter vode so prejeli tudi na severu, v osrednji Sloveniji ter ponekod na Notranjskem in Krasu. Glede na dolgoletno padavinsko povprečje je bilo to najbolj preseženo v Posočju (nad 60 odstotkov), drugod na severozahodu in ponekod na zahodu nad 30 odstotkov. V pasu od Sežane čez Nanos, Logatec in Vrhniko do Ljubljanske kotline, v Kamniško-Savinjskih Alpah, na Koroškem, v večjem delu Štajerske in Pomurja je odklon segel do 30 odstotkov, drugod pa povprečja niso dosegli. Na jugu Primorske, Goteniški gori in v Beli krajini je bilo le do 70 odstotkov običajnih padavin. Vsaj nekaj vode bo počakalo tudi toplejše dni, saj so na Kredarici dosegli najvišjo skupno višino snežne odeje v letošnji snežni sezoni z 240 centimetri šele 25. aprila. Spomnimo, prvi dan tega meseca je bila ta le tretjino prej omenjene! Letošnje vreme prav zares neprestano skrbi za to, da nam ni dolgčas. V povprečju je še vedno podobno tistemu, ki smo ga vajeni, a so te srednje vrednosti čedalje bolj posledica velikih temperaturnih padavinskih sončnih skokov. Vse bolj vremensko poskočni pa bomo morali biti tudi prebivalci te dežele…