Zamisel, da bi lahko državna praznika počastili z udarniško pripravljenima proslavama, se je članom odbora porodila v prepričanju, da bi tovrstno sodelovanje pri praznikih, ki obeležujeta "dva najpomembnejša dogodka v zgodovini samostojne Slovenije", za umetnike predstavljalo "posebno čast in izziv", hkrati pa bi jim omogočilo "svojevrstno promocijo". Odbor tako vabi k soustvarjanju obeh proslav vse "kulturnike in umetnike", ki so se pri tem pripravljeni odpovedati honorarju. Četudi bi iz take vsebine vabila utegnili sklepati, da je vlada drastično zmanjšala sredstva, namenjena organizaciji proslav, temu ni tako. Ob varčevalnem zmanjšanju števila proslav s petih v lanskem na dve v letošnjem letu, je hkrati sredstva zanje znižala za 50 odstotkov.

Četudi odbor k sodelovanju vabi prostovoljce, ne bo zadovoljen s čimer koli. Prednost daje tistim prostovoljcem, ki bodo s svojim programom predstavljali "regionalno pristnost in kulturne navade ter običaje". V mislih pa imajo prav vse umetniške profile, potrebne za nastanek proslave: pisca scenarija, odrskega režiserja, oblikovalca scenografije, oblikovalca kostumografije, nastopajoče na odru z recitalom, pevsko, glasbeno ali plesno točko ter voditelja oziroma povezovalca dogodka.

Zbrali smo nekaj odzivov ustvarjalcev in poustvarjalcev, ki so v zadnjih letih sodelovali pri državnih proslavah. Zanimalo nas je, ali se bodo na vabilo odzvali, ali si tovrstne promocije želijo, zakaj bi jim brezplačna izdelava programa proslave predstavljala "poseben izziv in čast" ter kakšno sporočilo so prejeli z vladnim povabilom k neplačanemu delu.