Poleg pokušin rebule, olja in drugih tradicionalnih briških dobrot - gospodinje iz Višnjevika, Gradnega in Krasnega so pripravile tudi razstavo peciva - je letošnji praznik te avtohtone briške sorte zaznamovalo kronanje prve briške kraljice. Ta je dobila tudi svoje vino - vino kraljice rebule, ki je, kot je poudarila predsednica Društva ljubiteljev rebule Vera Erzetič, svojevrstna posebnost: "Po navadi kraljica dobi svojo vinsko linijo, pridelano v eni vinski kleti, mi pa smo šli korak dlje. Kraljičino vino je namreč zmes štirih različnih rebul iz štirih različnih kleti. Poleg Vinske kleti Goriška brda so svojo rebulo, letnik 2011, prispevali še trije priznani vinarji iz Višnjevika: Aleksij Erzetič, Aljoša Sirk in Aleš Kristančič - Kristalvin."

Praznik ima tudi izobraževalno noto

Na dvodnevnem prazniku pa se ni samo pilo, jedlo in naslajalo ob pogledih na vse mogoče vinske kraljice, ki so prišle bodrit novopečeno, temveč se je o vinu tudi izobraževalo. Delavnico Vino in mladi je vodila slovenska vinska kraljica 2010 Andreja Erzetič, ki je obiskovalce poučila, kako se z vinom pravilno rokuje, medtem ko je direktor Konzorcija Brda Aleš Kristančič pojasnil, zakaj je prav rebula prva med Brikami oziroma prva dama Goriških brd:

"Rebula ima svežino, ki jo človek vonja in okuša. Je vino, ki se ga da z lahkoto uživati, saj harmonija kislin deluje vabljivo, pitno. Ob nižjih alkoholih ima rebula tudi tipičen briški značaj: slan pookus po mineralih, ki jih vsebuje briška zemlja. Sveža rebula spominja na citruse, s staranjem pa pridejo do izraza tudi zrelejše note, kot je okus po cedri."

Rebula postaja sinonim za Goriška brda

Dobra rebula pa po besedah Kristančiča ne raste kjer koli. V starih časih je veljalo, da je bila najboljša prav tista iz Višnjevika in okoliških vasi, zato so jo trgovci najprej pokupili. "V Višnjeviku so vinogradi zasajeni na več kot 200 metrih nadmorske višine, kar je idealno. Za rebulo so namreč primerne nekoliko višje lege - vinogradi se morajo razprostirati vsaj sto metrov višje od drugih vinskih sort. Tako pride najbolj do izraza kombinacija mikroklime, tal in nadmorske višine," je pojasnil Kristančič.

Dodal je še, da postaja rebula - poleg češenj - glavni sinonim za Goriška brda. "Od 2000 hektarjev površin, kolikor jih je v Brdih zasajenih z vinogradi, kar 25 odstotkov predstavlja rebula. V Colliu na italijanski strani zavzema rebula le tri do štiri odstotke na 1500 hektarjih vinogradniških površin. Podobno kot v Vipavski dolini. To pomeni, da se večina rebule pridela prav pri nas, zato je prav, da se predstavljamo kot dežela rebule," je sklenil Kristančič.