Vladimir Ilič Lenin je umrl zaradi poapnenja žil ali arteroskleroze, zaradi katere je doživel dve hudi možganski kapi. Eno na levi strani možganov, zaradi katere je bil paraliziran in se je moral na novo naučiti govoriti, in manjšo na desni strani, je ugotovitve na letošnji klinično-patološki konferenci na medicinski fakulteti v Marylandu predstavil nevropatolog Harry Vinters.

Leninovo zdravstveno stanje se je po letu 1921 drastično poslabšalo, je razkril strokovnjak za rusko zgodovino in politike Lev Lurie, ki se je pridružil tradicionalni razpravi o "skrivnostnih" vzrokih smrti slavnih zgodovinskih osebnosti. Lenin je imel po letu hude lakote v Sovjetski zvezi težave s kroničnimi glavoboli, nespečnostjo in občasno je celo padal v nezavest. "Zdravnikom ni uspelo najti drugega razloga kot preutrujenost," je pojasnil Lurie in dodal, da so bolniku predpisali počitek, kar pa mu ni pomagalo.

Politikovo zdravstveno stanje se je nato še poslabšalo, novembra 1921 je med pomembnim pogovorom pozabljal besede in tleskal s prsti, vsakič, ko se jih je poskušal spomniti. "Kasneje sta sledili afazija (težave z govorom) in nato še agrafija (težave s pisanjem), stanje pa se je samo občasno rahlo izboljšalo. A nazadnje sta bolezni zmagali - imel je težave s hojo, desna stran telesa je bila paralizirana, moral se je na novo naučiti govoriti in pisati z levo roko. Trpel je do svoje smrti, 24. januarja leta 1924," je razložil Lurie.

Harry Vinters je na konferenci poudaril, da Leninova smrt ni ovita v skrivnost. Poročilo o obdukciji kaže, da je umrl zaradi kapi, te pa naj bi bile posledica poapnenja žil. "Zanimivo je, zakaj je zbolel za arterosklerozo pri tako mladih letih," se je vprašal Vinters, saj Lenin ni bil kadilec in ni imel visokega krvnega tlaka. Sodeč po družinski anamnezi in dejstvu, da je Leninov oče prav tako umrl pri 54 letih, je imel ruski politik prezgodnjo smrt zapisano v genih.

Zdravniki, zbrani na letošnji konferenci, so izključili možnost sifilisa kot vzroka Leninove smrti. Stres, ki ga je doživljal zaradi mnogih poskusov atentatov in vloge v zgodovini Sovjetske zveze, je zagotovo pripomogel k slabemu zdravstvenemu stanju. Možganske kapi so med svetovnimi voditelji precej pogoste, je poudaril Vinters in omenil Dwighta Eisenhowerja ter nekdanjega britanskega premierja Churchilla. "Znanstveniki in zdravniki v času Lenina niso poznali niti izraza za njegove težave, če bi živel danes, pa bi ga lahko uspešno zdravili," je poudaril profesor na medicinski fakulteti Philip A. Mackowiak.

Strokovnjaki in znanstveniki so na prejšnjih konferencah med drugim ugotovili, da so Charlesu Darwinu zaradi neprestanih bolečin v trebuhu nekoč postavili diagnozo hipohondrije in da bi Abraham Lincoln preživel atentat, če bi ga pripeljali v urgentni blok v 21. stoletju. Krištofu Kolumbu je zdravje načela putika, ki ga je za kar pet mesecev priklenila na posteljo. Slavni avstrijski skladatelj Wolfgang Amadeus Mozart pa je umrl petnajsti dan zatem, ko je zbolel za boleznijo, zaradi katere je bruhal, imel hudo diarejo, zatečene roke in noge, nazadnje pa je padel v komo.