V njem vlada po besedah vodje vladne pogajalske skupine Andreja Vizjaka pristaja na 8-odstotno linearno znižanje plač javnih uslužbencev in hkratno odpravo plačnih nesorazmerij, vendar le v primeru, da sindikati pristanejo na polovično maso sredstev za izplačilo letošnjega regresa. Pri tem bi tisti z nižjimi plačami dobili višji regres, tisti z najvišjimi plačami pa najnižjega, je pojasnil Vizjak in dodal, da je vlada popustila tudi pri povračilu stroškov za prevoz na delo.
Vodja sindikalne pogajalske strani Branimir Štrukelj je sicer potrdil Vizjakovo prepričanje, da so sindikati na pogajanjih v soboto izkazali precejšnjo pripravljenost na popuščanje pri vprašanju letošnjega regresa, vendar je opozoril, da se je včeraj pojavilo vprašanje, ali je to sploh še lahko predmet stavkovnega sporazuma. "Celotna pravna stroka pojasnjuje, da je letošnji regres pravica, ki že pripada posamezniku in jo lahko vsakdo iztoži, poleg tega pa to sploh nikoli ni bila stavkovna zahteva," pravi Štrukelj. Tako je Sindikat vojakov Slovenije (SVS) prav včeraj na delovno in socialno sodišče že vložil kolektivno tožbo zoper vlado zaradi neizplačila regresa pripadnikom Slovenske vojske, medtem ko so v Policijskem sindikatu Slovenije več ministrov opozorili, da bodo podobno tožbo vložili, če policisti regresa ne bodo prejeli do 10. maja. Predsednik SVS Gvido Novak je poudaril, da bi moral biti glede na veljavno kolektivno pogodbo regres vojakom izplačan hkrati z aprilsko plačo 4. maja. Ker se to ni zgodilo in ker je vlada enostransko zamaknila datum izplačila regresa, je po Novakovi oceni - ki se opira na mnenje pravnega strokovnjaka dr. Rajka Pirnata - kršila kolektivno pogodbo.
Čeprav sta se vladna in sindikalna stran dogovorili, da se spremembe standardov in normativov v šolstvu umaknejo iz zakona o uravnoteženju javnih financ, po Štrukljevih besedah za sindikate ostaja sporen tudi ta del zadnjega vladnega predloga, saj vlada ne želi dati pisnega zagotovila, da v javne šole in vrtce ne bo posegala vsaj do konca leta, kot zahtevajo sindikati. "Zlasti minister za šolstvo Žiga Turk je opozoril, da ga umik posegov v šolstvo veže zgolj do 30. junija, ko naj bi bil sklenjen socialni sporazum. To pomeni, da naša ključna zahteva, zaradi katere pristajamo na znižanje plač, postane relativna, saj nam vlada ne daje nobenega zagotovila, da bodo naše šole in vrtci ostali taki, kot so," dodatno dilemo 50-članskega glavnega odbora sindikatov, ki bo danes odločil, ali pristati na zadnji vladni predlog ali ne, opisuje Štrukelj. Dodaja, da bodo zagotovo razpravljali tudi o vložitvi pobude za naknadni zakonodajni referendum.
