Eintracht iz Hildesheima, mesta z okoli 120.000 prebivalci južno od Hannovra, je na 30 tekmah v prvi ligi le dvakrat zmagal in je prepričljivo zadnji na lestvici. "Zagotovo odhajam iz Eintrachta, v naslednjih dveh tednih pa bo jasno, ali bom ostal v Nemčiji ali pa kariero nadaljeval na Poljskem. Rad bi podpisal še eno dobro pogodbo za dve ali tri leta, potem pa v rokometno 'penzijo'. Razen rezultatov v letošnji sezoni, pred začetkom katere se je Eintracht prebil v prvo ligo, je vse ostalo v Hildesheimu super: mesto, dvorana, vzdušje na tekmah, izpolnitev pogodbenih obveznosti s strani kluba... Če bi obstali v ligi, bi mogoče celo ostal, a za obstanek ni bilo realnih možnosti," pravi Hribar, katerega rokometna vzornika sta Jani Likavec in Francoz Stephan Stoecklin, med vsemi športniki pa nekdanji košarkar Michael Jordan.

V Hildesheimu živi brez družine, a žena Mina (sestra nekdanje košarkarice Jere Grobelnik, življenjske sopotnice bivšega rokometaša Janija Likavca) ter hčerki, petletna Nina in triinpolletna Nika, ga pogosto obiščejo. "Ali pa jaz njih, tako da mine največ mesec dni, da se ne vidimo. Komaj čakam, da se konča sezona, da dobim nov klub in da se začne poletni dopust. V Njivicah na Krku sem kupil prikolico v kampu, uživali pa bomo tudi v zidanici z vinogradom na Dolenjskem," dopustniške načrte razkriva Boštjan.

Pred prihodom v Nemčijo je eno sezono igral v Dohi v Katarju, kamor je odšel potem, ko ga je po odlični sezoni v Düsseldorfu njegov takratni menedžer nasankal (obljubljal mu je dobre klube, a ni bilo nič od tega) in je Dolenjec na hitro našel nove delodajalce v ekipi Qatar Sport Club. V klubu je bil edini profesionalni igralec, ostali pa so trenirali, kolikor so želeli (včasih so prišli le trije, drugič petnajst), a za izostanke niso bili kaznovani: "Živeti v Katarju je nepozabno doživetje. Vse je sicer super, a po drugi strani brez duše in srca. Je sicer lepo, a umetno - kot bi bil v zaporu v zlati kletki."

"Za razliko od Nemčije, kjer vse poteka po pravilih in predpisih, je v Katarju vse bolj sproščeno, na 'izi'. Če se ti kljub temu, da si tujec, uspe prilagoditi arabskemu slogu življenja, je super. Tam je zares raj na zemlji," opisuje levoroki Hribar, ki je sprva živel v hotelu s petimi zvezdicami. Tudi v Dohi je bil brez družine, a je podpisal takšno pogodbo, da je bil lahko pogosto v Sloveniji, tudi za dlje časa, ko ni imel klubskih obveznosti. V prostem času se je družil z igralci in trenerji s področja nekdanje Jugoslavije, ki so v Katarju. Njegov najljubši hobi je bil odhod v 50 kilometrov oddaljeno puščavo, kjer so najeli štirikolesne skuterje in se vozili po sipinah.