"Jaz si tega ne upam napovedati," je na včerajšnji seji posavskega odbora za spremljanje gradnje verige dejal direktor Hidroelektrarn na spodnji Savi Bogdan Barbič in dal vedeti, da obstoječa zakonodaja, ki takšna zavlačevanja omogoča, predstavlja eno od največjih ovir pri projektu. "Zakon 30 soglasodajalcem omogoča nenehno blokiranje postopkov, čeprav ne rečem, da to počnejo namensko. Nekoč je postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja trajal poldrugo leto, zdaj pa se vleče v nedogled," opozarja Barbič. Ker so vsi prejšnji roki padli v vodo, so člani odbora upali, da bo držal vsaj s pristojnim ministrstvom usklajen datum sprejema državnega prostorskega načrta za hidroelektrarno Brežice, to je 30. junij letos, vendar je Ana Vidmar z direkcije za prostor navzoče presenetila z izjavo, da nameravajo besedilo v obravnavo vladi poslati šele v drugi polovici julija.

"To presega vse razumne meje, zaradi česar bomo najožji predstavniki odbora še v tem tednu zahtevali sprejem pri ministrih za kmetijstvo in okolje ter za infrastrukturo in prostor. Od obeh zapisanih datumov (poleg omenjenega brežiškega je v igri še 31. december letos kot zadnji rok za sprejem državnega prostorskega načrta za hidroelektrarno Mokrice, op.p.) ne bomo odstopali," je odločen predsednik odbora Niko Galeša. Zamude ne vznemirjajo samo Brežičanov, temveč tudi Krčane. Tamkajšnja hidroelektrarna je praktično gotova (prva turbina je že od marca na suhem, drugo ravno montirajo, tretja bo za vrtenje nared junija), preizkusiti pa je ne morejo, ker zaradi zastoja pri financiranju akumulacijski bazen še ni dokončan in zatorej elektrarniških zapornic še ne morejo spustiti. "Kljub temu da smo dela začeli leto in pol prepozno, pričakujemo, da bi bazen začeli polniti konec maja, kar pomeni, da bi zamudo precej ublažili," napoveduje Vojko Sotošek, direktor Infre, ki gradi potrebno infrastrukturo elektrarn, čeprav platna in škarij nima povsem v svojih rokah. Za povišanje dela regionalne ceste med Krškim in Blanco so namreč odgovorni na direkciji za ceste, brez tega pa bazena ne bo mogoče napolniti.

Vse bolj nezadovoljni postajajo tudi prebivalci naselij ob reki Savi, ki so predlansko jesen doživeli doslej najhujše poplave, dokončanje elektrarn in nasipov ob reki pa bi jih te nadloge rešilo. Toda tudi tu prihaja do nepričakovanih zapletov. Vlada je nedavno prerazporedila kar milijon evrov, namenjenih dokončanju prve faze krške obvoznice med novim in starim mostom. Nanj nameravajo preusmeriti ves sedanji promet po cesti med Drnovim in Sevnico, obstoječo cesto pa nadvišati in stari del Krškega tako rešiti pred poplavami. Vodja investicij pri državni direkciji za ceste Tomaž Villenpart nam je zaupal, da skupaj z družbo Hidroelektrarne na spodnji Savi iščejo rešitev, kako zagotoviti manjkajoča sredstva, da bi ta del obvoznice vendarle zgradili v dogovorjenem času.