Pošta Slovenije je lani v primerjavi z letom 2010 dosegla dvoodstotno rast poslovnih prihodkov, po obsegu storitev pa enoodstotni upad. Največji, 77-odstotni delež v prihodkih  predstavljajo prihodki od poštnih storitev, s 15 odstotki sledijo denarne storitve in z 8 odstotki druge storitve. Poslovni odhodki so bili za odstotek višji kot v letu 2010, njihova višina pa ni presegla načrtovane. Lani je bilo opravljenih 1.123.179.579 storitev. Poštne storitve so bile na isti ravni kot leta 2010, denarne storitve so upadle za 7 odstotkov, druge storitve pa za 19 odstotkov. Znotraj poštnih storitev je univerzalna poštna storitev upadla za 6 odstotkov, druge poštne storitve pa so porasle za 3 odstotke. Med drugimi poštnimi storitvami ugotavlja Pošta Slovenije največjo rast pri direktni pošti.

Do leta 2015 7-odstotna donosnost kapitala

Zdaj že nekdanji generalni direktor Pošte Slovenije Aleš Hauc je bil s poslovanjem v letu 2011 zadovoljen. "Kljub obvezi oblikovanja finančnih odhodkov zaradi slabitve naložbe v delnice NKBM je dobiček Pošte Slovenije še vedno soliden. V letih gospodarske in finančne krize smo se dovolj naučili tudi za uspešno krmarjenje v prihodnjih nemirnih letih. AUKN je na svojih spletnih straneh objavila strategijo upravljanja s kapitalskimi deleži države, kjer je za Pošto Slovenije do leta 2015 predvidela doseganje 7-odstotne donosnosti kapitala. Tako smo v poslovnem načrtu za naslednja tri leta stroške nastavili zelo konservativno, prihodke pa agresivno. Le razvoj novih storitev družbi zagotavlja prihodnost, količina klasičnih poštnih pošiljk se bo še naprej zniževala, znaten bo tudi upad plačilnega prometa. Do konkurence bo Pošta Slovenije korektna, toda neizprosna, ker je bila na trgu prva in si želi prva ostati tudi v prihodnje. Uvajala bo nove, moderne poštne, finančne in elektronske storitve, še hitreje se bo odzivala na spremembe trga, postati si želi glavni distributer časopisov v državi, modernizirala bo poslovanje in še bi lahko našteval."

Med pomembnimi dosežki je nekdanji generalni direktor izpostavil pogajanja za novo kolektivno pogodbo Pošte Slovenije, ki so se uspešno zaključila februarja letos, ko je bila nova pogodba tudi podpisana. Veljati je začela 1. marca. "Glede na gospodarsko okolje in napovedane trende na poštno-logističnem področju nov plačni model in s tem tudi nova kolektivna pogodba Pošte Slovenije po našem mnenju predstavljata zelo primeren kompromis med pravicami zaposlenih in zmožnostjo družbe," je o tem še povedal Hauc.

Novi delovni čas nekaterih pošt

Eden izmed pomembnejših projektov, ki jih je Pošta Slovenije pripravljala že dlje časa, je optimizacija delovnih časov pošt, ki bo izvedena v dveh sklopih, in sicer manjši del sprememb 1. maja (začetek izvajanja 3. maja), preostanek pa 1. julija. V optimizacijo oziroma preoblikovanje delovnih časov pošt, ki obsega ureditev in poenotenje danes še vedno zelo različnih in neenotnih delovnih časov pošt za stranke po Sloveniji, bo vključena večina (414) od skupno 556 pošt, izjema bodo največje pošte s celodnevnim delovnim časom. Novi delovni časi so tako prilagojeni uporabnikom poštnih storitev, saj bodo vse pošte odprte v času, ko je na poštah največ uporabnikov. Z novo ureditvijo bodo nekatere pošte poslovale z neprekinjenim delovnim časom za stranke, nekatere pa bodo prešle na deljen delovni čas. Za večino pošt je predviden tudi delovnik ob sobotah, hkrati pa bo odprtih več poštnih okenc. "Preoblikovanje delovnih časov pošt je le eden od ukrepov, ki so potrebni za ohranjanje dolgoročne stabilnosti in uspešnosti poslovanja Pošte Slovenije, ki ju je družba dolžna zagotoviti. Zaradi preoblikovanja delovnih časov pošt, to moram še posebej poudariti, nihče od zaposlenih ne bo izgubil zaposlitve. Vse spremembe bodo regulirane z naravnim odlivom, tu mislim upokojitve in odhode," je poudaril bivši generalni direktor.

Nova storitev Digitalna pisarna

Za investicije je Pošta Slovenije lani namenila 30,8 milijona evrov. "Investicijska sredstva smo namenili za izvajanje tekočega poslovanja in razvojnih projektov, s katerimi smo zagotavljali rast prihodkov, izboljšali in optimizirali procese. Sredstva pa smo namenili tudi za  varnost zaposlenih in premoženja ter  informacijsko varnost. Največ investicijskih sredstev smo porabili za kapitalske naložbe, zgradbe in informacijsko tehnologijo. Na podlagi sklepa AUKN smo namreč kupili delnice Nove Kreditne banke Maribor v višini 20,8 milijona evrov," je povedal namestnik generalnega direktorja Igor Marinič. V letošnjem letu bo za investicije predvidoma namenjenih 25 milijonov evrov. Na področju elektronskih storitev je Pošta Slovenije v letu 2011 poskusno predstavila novo storitev, poimenovano Digitalna pisarna. Zasnovana je kot fleksibilna platforma, ki se lahko prilagaja naročnikovim potrebam in rasti ter razvoju  poslovanja. Temelji na konceptu uporabe programske opreme kot storitve ('Software-as-a-Service') in se izvaja prek najnovejših tehnologij gostovanja. Za končnega uporabnika to pomeni, da lahko uporablja najsodobnejše programske rešitve in jih plačuje na mesečni osnovi. Pošta Slovenije bo trženje omenjene storitve pričela v letošnjem letu. "Za prihodnje načrtujemo še možnost zagotavljanja posredovanja digitalne pošte našim naslovnikom v varne elektronske predale,"  je na nedavni novinarski konferenci poudaril namestnik generalnega direktorja.

Kot je povedal član poslovodstva Vinko Filipič, bo Pošta Slovenije v prihodnjem vse bolj konkurenčnem okolju razvijala tudi  storitve in rešitve na drugih razvojnih področjih: "Na področju logistike bomo predvsem nadaljevali z že začetim razvojem jutranje dostave časopisov in s pokrivanjem trga oskrbe trgovskih verig z distribucijo "just in time", torej ravno ob pravem času. V povezavi s prenosom paketov in trgovino Pošta Slovenije že razvija model spletne trgovine, v okviru katere bo možno spletno nakupovanje raznovrstnega blaga. Pri direktnem marketingu bomo nadgrajevali obstoječo ponudbo storitev, pri čemer bomo uporabnikom omogočali večkanalno komuniciranje s ciljnimi skupinami prek direktne pošte in drugih sodobnejših komunikacijskih kanalov, na primer e-pošta, SMS/MMS. Svojo razvejeno mrežo pošt bomo vse bolj preoblikovali v mrežo storitveno-trgovskih točk, kjer bomo uporabnikom poleg že obstoječih poštnih in bančnih storitev ponudili še možnost raznovrstnih naročil na druge storitve, na primer naročanje na internetne in mobilne storitve, opravljanje nekaterih upravnih storitev, ipd." Pošta Slovenije pa načrtuje nove korake tudi v razvoju i-storitev. Gre za rešitve, ki omogočajo e-prenos sporočilnih vsebin, iz njih pa bodo razvite storitve, ki bodo komplementarne obstoječim storitvam fizičnega prenosa pisemskih pošiljk.