Prepreke so mnoge. Tudi povsem nepričakovane, kot je na primer ime oziroma njegov vzdevek Gušti. Ta v slovenščini ne pomeni nič, v srbohrvaščini oziroma hrvaščini pa vsekakor. Beseda gušt ali guštati pomeni radostno hranjenje oziroma uživanje v hrani, njena zagatnost pa je v tem, da med tako imenovano urbano publiko ni najbolj v obtoku. Vsaj ne v javni rabi. Navsezadnje na hrvaškem obstaja tudi trio Gušt, ki izvaja dalmatinske narodne pesmi. In tako je neki hrvaški glasbeni recenzent Guštijevega nastopa celo zapisal, da je slovenski izvajalec vnaprej razgnal občinstvo z imenom. S takimi in podobnimi težavami se spopada Gušti, na to temo pa je nastal tudi ta krajši intervju.

Kakšne sile se bodo zbrale na Supernaturalu?

To je neka urbana beograjska scena. Ljudje, ki so se začeli zdravo prehranjevati in te zadeve. Igrale bodo še skupine, kot sta Svi na pod in Zemlja gruva. To je neki novi val, kot svoje čase Oliver Mandić ali Videosex.

Bivše južnoslovanske republike so za slovenske glasbenike torej trda borba?

Da, že 30 let tam spodaj ni nikogar od naših, ki bi se prebil, razen Magnifica. Ničesar ne vedo o slovenski sceni.

Kako v svojem primeru poskušate prebijati zadeve?

Posnel sem ploščo v hrvaškem jeziku, obiskujem tiste kraje, dajem intervjuje, občasno odigram kakšen koncert. Saj sem to počel že prej, ko sem še nastopal s Polono, vendar pa sva imela besedila v slovenščini, ki pa je ljudem tam nerazumljiva, in ni bilo nekega haska. Enostavno. Tam alternative ni. Mulec, ki se je rodil leta 1990, je odrastel v povsem drugem medijskem svetu. Po eni strani me obravnavajo kot svojega, po drugi strani pa ne. Še sami ne vedo, kaj bi z menoj. Vidijo, da gre za neki nazor, da imam dobro produkcijo, vendar pa enostavno ne vedo, katera radijska postaja bi me vrtela. Težko se je odločiti za pravo medijsko pot. Težko se usmerjeno promoviraš.

Je med Hrvati in Srbi kakšna razlika?

Na Hrvaškem niti ne vedo, da gre za projekt iz Slovenije, kot tudi ne, da imam pa pevko iz Hrvaške, tako da tam prodiram nekako skozi stranska vrata. Hoteli so me nominirati za porina, vendar pa nisem mogel kandidirati za to nagrado, ker nisem hrvaški državljan. Zelo so zaprti glede tega.

Kako bi vas porin porinil?

Ah, precej. Že nominirance za porina izrazito promovirajo.

Kako pomembni so pri prebijanju na takšnih trgih koncerti?

Na koncertu ljudi lahko prepričaš ali pa jih odvrneš. V Zagrebu sem imel 150 ljudi oziroma toliko prodanih vstopnic na lastnem koncertu in moram reči, da sem bil s to številko zelo zadovoljen. Tudi Hrvati imajo bende, za katere tukaj ne vemo in tudi na Hrvaškem igrajo samo po klubih. Na primer Vatra, Lollobrigida ali Nipple People.

Če prav razumem, trenutno delate z minusom?

Z novim albumom sem v globokem minusu. In tega se zavedam. Vendar pa v tem vidim vložek v naprej. Za zdaj živim od starih hitov, natančneje od avtorskih pravic za njih. In upam, da bom na osnovi teh komadov, ki sem jih posnel sedaj, živel čez pet let. Na tak način delujem od nekdaj.