Ljubljana Skupina My Best Fiend si je s svojo glasbo prislužila primerjave z zasedbami, kot so Spiritualized, The Jesus and Mary Chain in celo Explosions in the Sky, vendar pa vodja skupine Frederick Coldwell, ki je sposoben poznavalsko govoriti tako o kultnem folk glasbeniku iz šestdesetih let Fredu Neilu kot o sodobnem skladatelju elektronike Bernhardu Fleischmannu, seže še dlje v zgodovino in kot ključni kriterij navede ploščo Neila Younga On The Beach.

Zasedba My Best Fiend je sprva delovala kot duo, ki sta ga sestavljala vokalist in inštrumentalist Coldwell ter kitarist Kris Lindblade. Ime zasedbe je besedna igra, ki sta si jo sposodila iz dokumentarca Wernerja Herzoga o njegovem pogubnem prijatelju Klausu Kinskem, namiguje pa na krhko ravnotežje čustev, ljubezni in norosti, ki je nujno tako v umetnosti kot ljubezni. Lindblade je povedal, da sta s Coldwellom sprva razpravljala, ali naj bo njuna zasedba organska ali elektronska, ko pa so se skupini pridružili še drugi člani, se je vprašanje razrešilo tako rekoč samo po sebi. Skupino so dopolnili bobnar Joseph Noll, klaviaturist Paul Jenkins in basist Damian Genuardi, kar je pripeljalo do trenutne zasedbe.

Vseh pet članov skupine sicer živi v Brooklynu, vendar se glasba, ki jo ustvarjajo, giblje povsem drugje po čisto svojem prostornem sanjskem svetu, ki je izmenično vznemirljiv in poživljajoč. Pesmi na prvencu In Ghostlike Fading, ki je februarja izšel za založbo Warp Records, se zdijo kot sanjarjenja, v katerih se čudovite razpoloženjske klaviature mešajo z močnejšimi kitarami in otožnimi vodilnimi vokali. My Best Fiend so pesmi za album In Ghostlike Fading posneli v studiu Vacation Island v Williamsburgu, in sicer s koproducentom, inženirjem in lastnikom studia Mattom Boyntonom (Gang Gang Dance, MGMT, Beirut). nr