Vprašanje, ki si ga verjetno ne zastavljate samo vi, ampak tudi vaši zaposleni in poslovni partnerji, je, ali bo v kratkem prišlo do menjave uprave Zavarovalnice Triglav glede na to, da je država vaš večinski lastnik, sami pa veljate za človeka, ki ga podpira SD. Ste že dobili tovrstne namige?

Govoric je ogromno, toda sam se nanje ne oziram. Če lastniki z mano niso zadovoljni, imajo legitimno pravico, da me prek nadzornega sveta zamenjajo. Dokler bom predsednik uprave, pa bom vztrajal, da se izpolnjujejo vsi naši strateški cilji. Zanima me le dober rezultat. Vesel sem, da nam je v hudi finančni krizi uspelo obdržati dobro finančno kondicijo in celo povečati dobiček. V zadnjih letih smo sicer bili pod velikimi pritiski, da bi vlagali v projekte, ki niso osnovna dejavnost Zavarovalnice Triglav, vendar smo ves čas delali po ekonomski logiki in nismo podlegali tem pritiskom.

Eden od tovrstnih projektov je bila lanska dokapitalizacija Nove Ljubljanske banke. Kljub prigovarjanju države pri vplačilu novih delnic nismo želeli sodelovati, medtem ko je prejšnja uprava podlegla pritiskom takratne vlade, da je dokapitalizirala NLB po ceni 334 evrov za delnico. Samo zaradi tega posla je moral Triglav lani oblikovati 16 milijonov evrov trajnih oslabitev, skupaj v treh letih pa že za okoli 49 milijonov evrov. Sicer pa je zavarovalnica lani skupno oblikovala za okoli 63 milijonov evrov slabitev, v zadnjih treh letih pa blizu 150 milijonov evrov.

To verjetno ni bil edini poskus politike, da bi izkoristila sredstva Triglava kot enega redkih dobro stoječih podjetij v večinski državni lasti. Omenjalo se je, da so od vas zahtevali, da bi pomagali reševati Viator&Vektor Zdenka Pavčka z nakupom zemljišč na Rudniku v Ljubljani, SCT Ivana Zidarja, Potezo Branka Drobnaka, gorenjske gospodarske naveze in podobno...

Triglav je visoko likvidno podjetje in marsikomu pride na misel, kaj bi bilo mogoče narediti z vsem tem denarjem. Kot predsednik uprave dobivam veliko različnih sugestij, toda vse preverijo strokovne službe in njihovo mnenje obvelja. Nekatere ideje so celo tako predrzne, da jih niti ne posredujemo strokovnim službam. Zavedati se morate, da je visoka likvidnost in kapitalska ustreznost magnet za marsikoga.

Do prejšnjega finančnega ministra Franceta Križaniča ste imeli odprta vrata, čeprav nista imela vedno enakih stališč. Kakšne odnose pa imate s finančnim ministrom Janezom Šušteršičem, v resor katerega sodi Zavarovalnica Triglav? Sta se že srečala?

Po imenovanju sem ministru pisal in izrazil željo, da bi mu predstavil poslovanje in strategijo Zavarovalnice Triglav. Srečala sva se, in sicer tik pred podpisom pogodbe z International Finance Corporation (IFC je del skupine Svetovne banke) o vstopu v Triglav International, ki združuje naše hčerinske družbe na trgih jugovzhodne Evrope.

Ste imeli občutek, da vam je minister naklonjen?

Brez dvoma minister ne more mimo rezultatov Triglava. Rad bi poudaril tudi, da je Zavarovalnica Triglav zadržala najboljšo bonitetno oceno med vsemi slovenskimi finančnimi institucijami. Priznanje, da imamo razvite vse standarde, pa nam je dal tudi IFC, s tem ko je postal naš strateški partner. Žal je Triglav veliko bolj cenjen zunaj kot v Sloveniji. Toda minister je z našimi rezultati zadovoljen in si Triglav predstavlja kot vodilno zavarovalnico v jugovzhodni Evropi.

Kako pa si potem razlagate, da niti finančnega ministra niti nobenega drugega predstavnika vlade ni bilo na podpisu pogodbe z IFC, čeprav je to ena od redkih tujih investicij v zadnjih letih in čeprav vlada IFC snubi na primer za vstop v lastništvo Nove Ljubljanske banke?

Drži, da na podpisu pogodbe ni bilo nobenega predstavnika vlade, čeprav smo jih povabili. Resorni minister se je sicer opravičil zaradi nujne zadržanosti. Za nas je pomembno, da je minister na najinem prvem srečanju zavarovalnico podprl.

Veliko se ugiba o tem, ali si vam je pri manjših vladnih strankah uspelo zagotoviti podporo in nekakšno zaščito pred posegi največje stranke v upravo Triglava. Omenjata se zlasti DeSUS, potem ko ste pred leti zaposlili sina državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Ljuba Jasniča, in SLS. V eni od vaših poslovnih enot je med drugim zaposlena žena predsednika te stranke in gospodarskega ministra Radovana Žerjava.

Poznam ogromno ljudi, še iz preteklosti, ko sem bil direktor Triglavove območne enote Ljubljana. Sem odprt človek in delam tudi v športu, kjer se giblje veliko vplivnih ljudi. Z Ljubom sva se spoznala prek organizacije poletov v Planici in moja želja je bila, da bi njegovega sina pridobili k nam. Pred tem je bil namreč zaposlen v mednarodni korporaciji. Vse ostalo, kar se piše, so zgolj govorice. Pomembni so le rezultati in dober kader, ki bo tukaj ostal tudi, ko ne bom več vodil zavarovalnice.

So dobri stiki s politiko prednost ali slabost predsednika uprave podjetja v pretežni lasti države?

Prej slabost. Naj vam opišem primer. Nekateri poslanci so pred časom precej negodovali, ker smo zaostrili pogoje za kmetijska zavarovanja. Toda ker lastnik, v tem primeru država, zahteva, da mora Triglav ustvarjati dobiček, kar je seveda povsem legitimno stališče lastnika, sploh pa če to podjetje deluje na trgu in ima tudi druge delničarje, je odgovornost vodstva, da dela profesionalno in ustvarja čim večjo vrednost za lastnike. Zato sem zagovornik tega, da je treba imeti čim manj stikov s politiko.

Pa je možno voditi veliko državno podjetje brez stikov s politiko?

Pomembno je, da jasno poveš, da ti ne morejo narekovati poslovne politike.

Toda na politične pritiske ste trčili že na začetku svojega mandata, ko ste čez noč zamenjali vodstvo Triglava, zdravstvene zavarovalnice, okoli katere se je gnetlo precej interesnih skupin oziroma političnih veljakov z levega političnega spektra. Nam lahko danes razkrijete, kdo je želel preprečiti, da bi razčiščevali sporne posle vaše zdravstvene zavarovalnice?

Lahko potrdim, da so bili pritiski precejšnji, o imenih tistih, ki so želeli uveljaviti svoj vpliv, pa ne bi želel govoriti. Projekt gradnje doma za starejše v Komendi, zaradi katerega bi lahko imel Triglav šest milijonov evrov izgube, smo ustavili in zaradi spornih odločitev sprožili tudi kazenske in odškodninske postopke.

Pričakujete, da bo država na junijski skupščini zahtevala zamenjavo celotnega nadzornega sveta? Ob nastopu prve vlade Janeza Janše se je namreč kadrovski cunami začel prav na skupščinah s predčasno zamenjavo nadzornih svetov podjetij, v katerih ima država pomemben delež. Med prvimi je bila prav Zavarovalnica Triglav.

Konkretnih informacij nimam, pojavljajo se zgolj ugibanja, da bo prišlo do prevetritve nadzornega sveta. Ta odločitev je v domeni lastnikov in ne uprave. Osnovno vprašanje na letošnji skupščini bo, ali bo država zaradi postopkov Agencije za trg vrednostnih papirjev sploh imela glasovalne pravice. Zaenkrat jih ima, toda agencija je v zadnjih tednih državi zaradi nedovoljenih nakupov delnic odvzela glasovalne pravice že v dveh podjetjih.

Nekajmesečna pogajanja, da bi Triglav zakupil pravice za poimenovanje dvorane Stožice, so propadla. Kaj je bil razlog? Nekateri so zaključek pogajanj povezovali z imenovanjem nove vlade, saj je znano, da je SDS kritike na račun Zorana Jankovića gradila prav na stožiškem projektu.

Ni se nam uspelo dogovoriti, kaj bi Triglav za vložena sredstva dobil, zato smo odstopili od ponudbe. Nikakor pa razlogi niso bili politični.

Triglav je lansko poslovno leto zopet zaključil uspešno. Nekoliko se vam je znižal skupni obseg zbranih premij, prav tako tržni delež, toda dobiček se je v skupini zvišal za skoraj 80 odstotkov. Katerim potezam pripisujte takšen rezultat?

Bistveno je bilo, da smo se leta 2009 odločili, da bomo strategijo obrambe tržnega deleža kljub morebitnim pritiskom javnosti zamenjali za strategijo dobičkonosnosti. V času finančne in gospodarske krize je bolje stopiti korak nazaj. Danes ima Triglav velik presežek kapitala in je zato pripravljen, da začne širiti svoje poslovanje na tujih trgih, saj se marža na slovenskem trgu zaradi konkurence konstantno znižuje.

Pred dvema letoma ste znižali premije za obvezno avtomobilsko zavarovanje, kjer vam je konkurenca začela močno najedati tržni delež. Kakšni so bili učinki te odločitve?

Še bolj bistveno kot to, da smo znižali premijo obveznega avtomobilskega zavarovanja, je bilo, da smo ne glede na nizke ponudbe konkurence zajezili popuste, ki so jih dajali posredniki za sklenitev zavarovanj in ki so znašali tudi do 60 odstotkov. Nekoliko sicer izgubljamo tržni delež, toda ohranjamo dobičkonosnost, kar je za nas ključno. Tudi s kasko zavarovanji ne ustvarjamo več izgube. Zaradi višjih kazni za prometne prekrške in dokončanja avtocestnega križa zavarovalnice namreč izplačujemo nižje škode pri avtomobilskih zavarovanjih. Zato tudi nasprotujem omilitvi kazni za prometne prekrške, kar se kot ena od idej omenja v zadnjem času. Slovenci še nismo pripravljeni na odgovornost do drugih udeležencev v prometu, zato lahko zmanjšanje nesreč regulirajo samo visoke kazni.

Eden od varčevalnih ukrepov vlade je tudi predvideno zvišanje pavšala iz obveznih avtomobilskih zavarovanj, ki ga zavarovalnice nakazujete Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) za zdravljenje posledic prizadetih v prometnih nesrečah. Boste breme morebitnega zvišanja tega pavšala zavarovalnice prek višjih premij prenesle na zavarovance?

Trg je tako konkurenčen, da lahko po moji oceni morebitno zvišanje pavšala pokrijemo tudi z notranjimi rezervami. Zato ocenjujem, da ne bo treba zviševati premij. Ob tem pa bi opozoril, da so se prispevki zavarovalnic zdravstveni blagajni zmanjšali zaradi zmanjšanja števila prometnih nesreč. Ni izključeno, da želja po zvišanju pavšala ne izhaja prav od tod.

Zavarovalnice opozarjate, da od uvedbe tega pavšala pred šestimi leti od ZZZS niste dobili podatkov, kako so bila ta sredstva porabljena. Kako je to mogoče?

Verjamemo, da ZZZS posluje transparentno, a zavarovalnice nimamo neposredne pravne podlage za nadziranje zavoda. Doslej namreč še nismo videli podatkov, kolikšni so prilivi od zavarovalnic in kolikšne so škode za zdravljenje poškodb v prometnih nesrečah. Pred morebitnim povišanjem pavšala bomo prek zavarovalnega združenja vsekakor morali zahtevati podatke o dosedanji porabi teh sredstev.

Vlada med drugim napoveduje reformo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki naj bi deloma uvedla konkurenco ZZZS. Ni Slovenija premajhna, da bi imela več zdravstvenih zavarovalnic, ki bi pokrivale stroške doslej obveznega zdravstvenega zavarovanja? Ne bo to še povečalo fiksnih stroškov poslovanja, podobno kot se je zgodilo pri prostovoljnih zdravstvenih zavarovanjih?

Na vprašanje, ali je Slovenija premajhna ali ne, lahko odgovor da samo trg, če bi mu prepustili ponudbo zdravstvenih storitev. Trg zdravstvenih zavarovanj je velik približno tri milijarde evrov, od tega ZZZS razpolaga s približno dvema milijardama evrov. Če bi zavarovalnice, ki delujemo na konkurenčnem trgu, lahko oblikovale svoje produkte, bi se z reformo trg po nekaterih ocenah lahko povečal za kakšno milijardo. Nikakor pa to ne pomeni nujno povečanja stroškov poslovanja, ampak večjo konkurenčnost in večji nadzor nad cenami storitev.

Kaj bi takšna reforma pomenila za zavarovance?

Zaenkrat vsi plačujemo pavšal za zdravstvo, ne vemo pa, kakšen je nadzor porabe, ali se kdo sploh pogaja o ceni posameznih storitev, je poslovanje transparentno, je mogoče do storitve priti mimo vrste in podobno. Zato bi bilo nujno treba povečati preglednost. Če bi zmanjšali prispevek za osnovno zdravstveno zavarovanje in ga omejili na najnujnejše storitve, bi zavarovanci pri zavarovalnicah iskali ustrezno varnost.

Toda ali ni ta sistem krivičen do socialno šibkih? Jih ne bo prisilil, da se bodo odpovedali določenim zdravstvenim storitvam?

Ne, osnovne storitve bi še vedno krilo obvezno zavarovanje. Ključno bi bilo, da bi zavarovalnice, ki delujemo na trgu, zahtevale nadzor nad cenami in porabo denarja. Z nadzorom nad stroški pa bi za nižjo ceno lahko zagotovili nespremenjen obseg storitev.

Glede na to, da poznate razmere na trgu, kdo bo po vaši oceni zmagal pri vprašanju reforme zdravstvenega zavarovanja - ZZZS, ki je reformam doslej nasprotovala, ali zasebne zavarovalnice?

V javnosti se bodo pojavljale bojazni, da bi z reformo prišlo do ogrožanja najšibkejšega sloja. Verjamemo, da bo vlada izvedla reformo, ki bo omogočala učinkovito zdravstvo za prebivalce. Cilj so torej kakovostne in cenovno dostopne storitve.

Bo Zavarovalnica Triglav v primeru sprejetja zdravstvene reforme upravljala svoje bolnišnice?

To je eden naših strateških projektov, vendar čakamo na reforme. Podobno velja za dolgotrajno oskrbo, za katero smo že pripravili ustrezne projekte. Pogovarjali smo se tudi že z nekaterimi tujimi partnerji. Naša prednost so številne nepremičnine, ki bi jih lahko izkoristili za opravljanje zdravstvene dejavnosti.

Na vaše poslovanje brez dvoma vpliva tudi propadanje največjih slovenskih podjetij in celih gospodarskih panog. Pričakujete, da težave za zavarovalniški sektor šele prihajajo?

Naš problem niso toliko velika podjetja, ki so pristala v stečajnih postopkih, saj smo pravočasno reagirali in prihodke poiskali na trgu pri drugih zavarovancih. Toda letos so se začele kazati težave manjših podjetij kot posledica spirale, ki so jo povzročile težave velikih podjetij. V letošnjem letu tako kriza šele dobro prihaja do zavarovalništva. Po drugi strani pa opažamo, da na pogoriščih propadlih podjetij že nastajajo nova podjetja, ki tudi povprašujejo po naših storitvah.

Ukrepom, ki jih izvaja Evropska centralna banka, da bi stabilizirala poslovanje bank in odpravila kreditni krč, bo po pričakovanjih sledila inflacija. Na drugi strani imate zavarovalnice v portfelju veliko vrednostnih papirjev s fiksnim donosom. Kako se pripravljate na morebitno pospešeno rast inflacije?

V evropskem zavarovalništvu dejansko obstaja precejšnja bojazen pred inflacijo zaradi povečanja denarja v obtoku. Zaenkrat ukrepov še nismo sprejeli, redno pa spremljamo dogajanje na trgu in o tem tudi poročamo nadzornemu svetu. Inflacija bo problem zlasti za evropske zavarovalnice, ki imajo veliko naložb v obveznice. Zavarovalnica Triglav bo ustrezno prilagajala svojo naložbeno politiko, tako da bo v čim večji meri ublažila ta problem, kar bo med drugim vključevalo tudi ustrezno naložbeno politiko. Deloma bomo to dosegli tudi z nakupom nepremičnin, saj imajo zaradi padca cen relativno varen donos v primerjavi z državnimi in podjetniškimi obveznicami. Zakonodaja nam sicer predpisuje nalaganje sredstev predvsem v dolžniške vrednostne papirje, toda nihče ne prevzame odgovornosti za to, da s temi papirji zaradi odpisov danes imetniki ustvarjajo dokaj visoke izgube. V zadnjih treh letih krize se je izkazalo, da so med najbolj varnimi naložbami tudi nepremičnine, a nas pri vlaganju vanje zakonodaja omejuje.

Zadnje mesece ste veliko naporov usmerili v to, da bi na nadzornem svetu dobili soglasje za nakup Skupne pokojninske družbe, ki je med največjimi pokojninskimi družbami. Ali računate, da bi lahko izkoristili napovedano reformo pokojninskega zavarovanja?

Pri vprašanju Skupne gre za vprašanje ekonomskih zakonitosti, ne za priprave na morebitno reformo. Zavarovalnica Triglav se tudi sama ukvarja z dopolnim pokojninskim zavarovanjem, zato smo svoj tretjinski lastniški delež v Skupni želeli bodisi povečati in konsolidirati poslovanje v tej dejavnosti ali pa se iz lastništva umakniti. NLB kot največja lastnica se je odločila, da svojega deleža ne bo prodala niti ga povečevala. Prav tako se za prodajo deleža ni odločila Gorenjska banka kot tretja največja lastnica. Ker nam ni uspelo izpeljati prevzema Skupne, smo zdaj pripravljeni svoj delež prodati.

Kako pa si razlagate zaplete, ki so se pojavili ob vaši nameri, da bi prevzeli Skupno? NLB, ki jo čaka že druga dokapitalizacija v enem letu in se umika s številnih trgov in dejavnosti, deleža ni hotela prodati, nagajal vam je tudi vaš nadzorni svet, katerega predsednik Anton Ribnikar iz NLB je bil donedavna tudi član nadzornega sveta Skupne, zdaj kaže, da prodajo deleža Gorenjske banke v Skupni ovira njen bivši predsednik uprave Zlatko Kavčič, ki je tudi nadzornik Skupne.

Očitno se ščitijo interesi nekaterih, ki želijo preprečiti, da bi Triglav v Skupno vpeljal svoje standarde poslovanja in transparentnosti ter stroškovno racionalizacijo. Zato smo naleteli na tako velik upor in so nas ostali lastniki blokirali. Priznati moram, da so zapleti tudi mene presenetili, ampak očitno je bančni lobi premočan. Če bi nam prevzem uspel, bi imel Triglav okoli 25-odstotni tržni delež pri dodatnih pokojninskih zavarovanjih, kar bi bila dobra osnova za uspešno delovanje na tem trgu. Kot sem dejal, pa želi Triglav svoj delež prodati. Glede na naše ocene družba posluje neracionalno, ima kar enajstčlanski nadzorni svet, kar je velika stroškovna obremenitev. Tudi plače vodstva družbe so glede na rezultate visoke.

Ena ključnih odločitev, ki vas čakajo v prihodnjih mesecih, je povezana z Abanko Vipo, ki zaradi lanske rekordne izgube v višini 120 milijonov evrov nujno potrebuje dokapitalizacijo. Prodajni postopek je propadel, saj lastniki niso dobili niti ene nezavezujoče ponudbe. Druga možnost je združitev z Gorenjsko banko, vendar zaenkrat postopki združevanja še niso stekli. Zakaj ga po vaši oceni Gorenjci zavirajo? Je Abanka res tako tvegana naložba, da se Gorenjska banka upravičeno otepa povezovanja?

V povezovanje z Abanko želijo vstopiti šele, ko bo Abanka sanirana, torej dokapitalizirana. Gorenjska banka je tudi v času krize lastnikom izplačevala kar dobre dividende. Če bi do združitve prišlo, preden bi bila Abanka kapitalsko sanirana, pa bi se delničarji Gorenjske banke odrekli bodočim dividendam. Zato je razumljivo, da želijo zaščititi svoj interes. Dokapitalizacija Abanke bo izvedena v prihodnjih mesecih, tako da bi jeseni lahko sprožili postopke združevanja obeh bank. Cena dokapitalizacijske delnice je predlagana pri sedmih evrih, Triglav pa bo pri vplačilu novih delnic brez dvoma sodeloval. Vendar bomo pri tem upoštevali zakonske omejitve Banke Slovenije in odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki je državnim lastnikom Abanke odvzela glasovalne pravice zaradi kršenja prevzemne zakonodaje.

Naj spomnim, da smo delež v Abanki želeli povečati že lani, vendar nas je Banka Slovenije ocenila za neprimernega lastnika. Danes so se razmere tako spremenile, da je za reševanje Abanke kapital Triglava ključen. Vsekakor smo jo pripravljeni dokapitalizirati in čez čas, ko se bodo razmere na trgu stabilizirale in bo Abanka zopet poslovala z dobičkom, svoj delež prodati. Abanka tekoče že sedaj posluje dobro, bremeni pa jo preteklost. Kot je znano, gre v upravo Abanke tudi eden ključnih kadrov sedanje uprave Triglava Igor Stebernak, ki bo pomagal predsedniku uprave Jožetu Leniču uveljaviti standarde za transparentno poslovanje banke, zmanjšati tveganja in sanirati poslovanje. Prišel pa je čas, ko je treba jasno povedati, kdo je odgovoren za slaba posojila Abanke, ki so povzročila tako visoko izgubo. Po mojem mnenju ljudje, ki so odobravali ta posojila, niso več primerni, da sodelujejo pri upravljanju banke.

Torej menite, da bi morali zamenjati člana uprave Abanke Radovana Jereba in Gregorja Hudobivnika?

Tega nisem rekel, to je odločitev nadzornega sveta. Osebno pa bi bil zelo težko v upravi, če bi se podpisal pod posojila, ki danes banki povzročajo tolikšno izgubo.

Nedavno je Banka Slovenije presenetila z zahtevo, da morajo odstopiti trije nadzorniki Abanke, ki jim je očitala v prvi vrsti slabo obvladovanje tveganj, medtem ko zamenjav ostalih nadzornikov in članov uprav, ki so bili za poslovanje odgovorni v preteklosti, ni zahtevala. Se strinjate z mnenjem, da bi od centralne banke pričakovali, da bo najprej ukrepala proti članoma uprave Abanke, ki sta za slab portfelj brez dvoma bolj odgovorna kot nadzorniki?

V tem kontekstu je zanimiva ocena vodstva Banke Slovenije, ki je še pred letom dni trdilo, da je Abanka najbolje upravljana banka v Sloveniji. Danes je jasno, da so bile te ocene prenagljene. Presenetilo me je, da Banka Slovenije ni že prej ukrepala proti odgovornim v Abanki. Sem proti lovu na čarovnice, toda jasno je treba povedati, kdo je za kaj odgovoren.

Triglav je v zadnjih letih veliko naporov vložil v širjenje na trge jugovzhodne Evrope. Kot je znano, hrvaška država prodaja največjo zavarovalnico Croatia Osiguranje. Bi lahko bila to za vas zanimiva naložba?

V tem trenutku nimamo dovolj kapitala, da bi se lahko potegovali za nakup Croatie.

Čeprav so vam po nekaterih informacijah lobisti ponujali, da bi Zavarovalnica Triglav kupila Croatio Osiguranje, Agrokor pa Mercator?

Te ideje so se res pojavile. Toda biti moramo realni. Croatia Osiguranje pobere preko 400 milijonov premije letno, kar pomeni, da bi moral Triglav, ki ima trenutno 500 milijonov kapitala, dobiti močno kapitalsko injekcijo, če bi se želel potegovati za največjo hrvaško zavarovalnico. Ideje so bile tudi, da bi obe državi združili svoje deleže.

Kakšni pa so vaši načrti v državah nekdanje Jugoslavije, kjer imate trenutno na posameznih trgih nizke, le nekajodstotne deleže?

Trenutno na trgih zunaj Slovenije zberemo okoli 20 odstotkov celotne premije. Deleže na teh trgih moramo povečati, skupaj z IFC pa lahko izvedemo nove prevzeme v višini 50 do 100 milijonov evrov. Za nas sta najbolj zanimiva hrvaški in srbski trg, in sicer tako zaradi števila prebivalcev na teh trgih kot tudi nizkega deleža premije na prebivalca. Slednja na primer na Hrvaškem znaša 288 evrov na prebivalca, v Srbiji 75 evrov, medtem ko znaša v Sloveniji 1080 evrov, v Evropi pa v povprečju 2100 evrov. To med drugim kaže, da je slovenski trg zanimiv za tiste, ki bodo vstopali na trg zdravstvenih in pokojninskih zavarovanj, ne pa premoženjskih zavarovanj.

Pričakujete, da bo v mandatu te vlade prišlo do zmanjšanja državnega deleža v Zavarovalnici Triglav, ki so mu dosedanji finančni ministri nasprotovali?

Država se bo verjetno morala umakniti iz večinskega lastništva Zavarovalnice Triglav, saj potrebuje finančna sredstva. Ali bo novi največji lastnik zavarovalnice finančni sklad ali večja tuja zavarovalnica, ni toliko pomembno, pomembno je le, da bo Triglavu zagotavljal razvoj in rast. Danes je jasno, da je bila napaka, da nam je Agencija za upravljanje kapitalskih naložb lani preprečila izdajo novih delnic na varšavski borzi. Tudi do partnerstva z IFC bi prišlo prej, če bi dali vlagateljem signal, da se namerava država postopoma umakniti iz lastništva Triglava.

Je ustanovitev Agencije za upravljanje kapitalskih naložb pomenila napredek pri upravljanju državnega premoženja ali ne?

Problemi so po moji oceni nastali, ker je agencija do uprav podjetij v državni lasti pristopila z nezaupanjem in ni verjela niti uradnim rezultatom. Morda je bilo tudi z naše strani premalo komunikacije in bi morali več časa nameniti pojasnjevanju naših načrtov. Sam koncept, da se ustanovi agencija, je dober. Nerazumljivo pa se nam zdi, da se od nas kot od družbe na borzi ves čas zahtevajo neka dodatna pojasnila, dodatni podatki o poslovanju, kar povečuje birokracijo. Agencija je le eden od lastnikov, vse lastnike pa smo dolžni obravnavati in obveščati enakomerno.

Aktivni ste tudi v športu. Zdi se, da ni športnega kluba oziroma dejavnosti, ki se ne bi srečevala s hudimi finančnimi težavami... Tudi državna podjetja, ki so načeloma največji sponzorji v športu, v krizi klestijo stroške, med drugim zmanjšujejo sponzorstva. Ali je Triglav storil enako?

Triglav ne zmanjšuje proračuna za sponzoriranje, saj se nam zdi družbena odgovornost zelo pomembna. Za oglaševanje in sponzorstvo namenimo skupaj 1,4 odstotka prihodkov.

Koliko pa vas pri sponzoriranju številnih športnih klubov in društev moti nepreglednost njihovega poslovanja?

Strinjam se, da poslovanje v športu velikokrat poteka po domače. Temu sem bil priča na Hokejski zvezi Slovenije, ki jo zdaj vodim. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb je od podjetij v državni lasti nedavno zahtevala, da objavijo podatke o porabi sponzorskih sredstev, toda morali bi zahtevati obratno. Da namreč vse športne zveze in društva razkrijejo, koliko dobijo sponzorskih sredstev, koliko od države in kako porabijo ta sredstva. Šele takrat bi bilo jasno, kolikšen del gre športnikom, kolikšen za infrastrukturo in koliko sredstev se porabi za reprezentanco in "volontersko" delo. S prijemi, kot jih poznamo v gospodarstvu, je brez dvoma mogoče tudi ob pomanjkanju sredstev profesionalno in kakovostno izpeljati projekt, kot je bilo nedavno svetovno prvenstvo divizije I v hokeju na ledu.

Zakaj pa kot sponzorji ne zahtevate razkritja vseh podatkov o poslovanju športnih organizacij?

Za kaj takega bi morali imeti vojsko zaposlenih ljudi, da bi analizirali te podatke. Zato preverjamo samo učinkovitost oglaševanja, medtem ko je nadzor nad porabo sredstev naloga notranjih organov športnih društev in zvez. Ker jih sofinancira država, bi morala - to bi rad poudaril še enkrat - zahtevati večjo transparentnost.

Je kar nekaj kritikov vašega vodenja hokejske zveze. Nekateri ocenjujejo, da bi se morali bolj vključiti v reševanje jeseniškega hokeja, ki je tik pred potopom. V vseh intervjujih ste podpirali Slavka Kanalca, v.d. predsednika Hokejskega kluba Acroni Jesenice, in govorili, kako mu zaupate. Nazadnje pa vam je ravno Kanalec nedavno zabil nož v hrbet, ko je na predsedstvu Hokejske zveze Slovenije glasoval za Nestla Aljančiča kot kandidata za slovenskega predstavnika v mednarodni hokejski federaciji.

Tega, kako je potekalo glasovanje, ne morem komentirati. To je odločitev vsakega posameznika. Ključen je rezultat glasovanja, ki je pokazal, da večina ni bila za to, da na to funkcijo imenujemo človeka, ki toži Hokejsko zvezo Slovenije. Presenečen sem bil le, da so nekateri člani podprli njegovo kandidaturo, čeprav smo tik pred tem na skupščini ugotovili, da nas njegovo podjetje neupravičeno toži. Kar zadeva Hokejski klub Jesenice, pa ni dvoma, da je Slavko Kanalec kot direktor Acronija dober gospodarstvenik. Glavna napaka je bila narejena pri izboru celotne vodstvene ekipe, ki se ni mogla dovolj posvečati klubu, in v tem, da niso presekali s preteklostjo. Podobno kot na hokejski zvezi bi morali tudi na Jesenicah zamenjati celotno prejšnje vodstvo, če so želeli začeti delati po novih načelih.

Vroče vprašanje v hokejski srenji je, zakaj je predsednik uprave Petrola Tomaž Berločnik po zimskih počitnicah z odvetnikom Markom Schulzem, sicer prijateljem Nestla Aljančiča, umaknil sponzorstvo za svetovno prvenstvo v Stožicah, nato pa sponzorstvo vrnil, vendar v manjšem obsegu?

Žal mi je, da se je začel Petrol umikati iz vseh sponzorstev v športu. Dobro stoječa slovenska podjetja bi morala proračune za šport vsaj zadržati na ravneh pred krizo. Podjetja v tuji lasti zagotovo ne bodo podpirala vseh športov, ampak zgolj najbolj odmevne. Podjetja bi morala razumeti, da je primerno vlagati del sredstev nazaj v okolje, torej tudi skrbeti za podmladek in razvoj športa v Sloveniji.