Preprosto smo se nanje že navadili in se po nareku raznih političnih in finančnih interesov sprijaznili, da to je pač cena, ki jo moramo plačati za blaginjo tistih, ki verjamejo, da bodo preživeli. Tak občutek navdaja človeka ob brskanju po spletu za informacijami o razsežnostih in vzrokih pogina tisočih pelikanov, delfinov in drugih morskih sesalcev, do katerega je prišlo v preteklih tednih ob tihomorski obali Peruja. Že pred časom so lokalni ribiči v zvezi s tem sprožili alarm, obvestili javnost in naravovarstvene nevladne organizacije ter tako prisilili perujsko vlado, da je o tem spregovorila in obljubila preiskavo.

Poginjajo tudi ribe?

Perujska vlada, ki jo vodi predsednik Ollanta Humala, je minulo nedeljo uradno priznala, da je prišlo do ekološke katastrofe ob dvesto kilometrov dolgem obalnem pasu na severu države blizu pomorskega ekološkega rezervata Illescas. Izrazila je zaskrbljenost nad poginom pelikanov in morskih sesalcev ter sporočila, da bo primer raziskal perujski pomorski inštitut (Imarpe), ki do oddaje tega prispevka še ni imel natančnejših podatkov o številu poginulih živali niti o vzrokih za to nesrečo. Njegove ocene se precej razlikujejo od podatkov, s katerimi razpolagajo lokalne ribiške družine in naravovarstvene organizacije.

Imarpe je v nedeljo sporočil, da so po prvih terenskih ogledih blizu ribiškega mesta San Jose v pokrajini Lambayeque na severu države našli vzdolž 70 kilometrov dolgega obalnega pasu 538 mrtvih pelikanov (Pelecanus thagus) in 54 drugih morskih ptic, njihova trupla pa so bila v različno napredovalem razpadajočem stanju, kar pomeni, da do poginov prihaja že nekaj časa. Predstavniki inštituta menijo, da ptice niso poginile na odprtem morju, temveč na obali, in da po prvi preiskavi še ni mogoče določiti vzroka, zato so najbolje ohranjena trupla ptic poslali v analizo v specializirane laboratorije.

Istega dne je predsednik združenja malih ribičev iz pristanišča Puerto Eten Fernando Niquen obvestil javnost, da so prejšnji četrtek in petek skupaj s člani organizacije pregledali 170 kilometrov obale med krajema San Jose in Punta Negra v severni perujski pokrajini Piura in pri tem "našteli več kot tisoč dvesto poginulih pelikanov". Dejal je, da je bilo poleg teh na stotine pelikanov in morskih ptic vrste Sula variegata v umirajočem ali zelo slabem stanju. "To nas ribiče skrbi, saj se s tem spreminja morski ekosistem in škodi tudi naši dejavnosti, ker morebiti poginjajo tudi ribe," je povedal Niquen in opozoril, da ptice umirajo v istem obalnem pasu, kjer so po uradnih podatkih v obdobju od februarja do aprila letos našli 877 mrtvih delfinov. Zatrdil je, da je tokrat na teh plažah videl še okoli sto poginulih delfinov ter nekaj morskih levov in želv.

Direktor znanstvene organizacije za ohranjanje vodnih živalih (ORCA), veterinar Carlos Yaipen, navaja drugačne podatke kot vlada. Po njegovih besedah naj bi bilo od januarja do začetka aprila letos v tem obalnem pasu najdenih okoli tri tisoč mrtvih delfinov vrste Delphinus capensis in pliskavk Phocoena snipinnis, kar je precej večje število, kot navajajo uradne ocene vlade, ki do danes ni dognala vzroka pogina, ker rezultatov laboratorijskih preiskav še ni na razpolago. Nevladne organizacije opozarjajo, da še nikoli doslej ni bil zabeležen pogin morskih sesalcev takih razsežnosti, ne glede na to, ali gre za 877 osebkov, kot navaja Imarpe, ali "več kot petsto in manj kot tisoč", kot navaja visoka predstavnica za ribištvo Patricie Majluf pri ministrstvu za proizvodnjo. Leta 1998 je ob atlantski obali pri New Jerseyju poginilo okoli sedemsto morskih sesalcev, podobne primere pa so zabeležili tudi ob mehiški obali, vendar nikoli v takem obsegu kot v Peruju.

Vse bolj očitno je, da si perujska vlada prizadeva omiliti pomen te ekološke katastrofe ali vsaj zamegliti dejanske vzroke pogina morskih ptic in sesalcev. Regionalni predstavnik Imarpe v mestu Lambayeque, biolog Edward Barriga, je pojasnil, da so leta 1997 "kormorani vrste Phalacrocorax bougainlii in pelikani množično poginjali zaradi fenomena el Nino", ko se zaradi segrevanja morja redčijo jate sardel, ki so njihov glavni prehranski vir, to pa bi lahko bil tudi vzrok za zdajšnji množični pogin. Namestnik ministra za okolje Gabriel Quijandria Acosta pa je glede umiranja morskih sesalcev minuli teden nakazal možnost epidemije morbillivirusa, podobnega pasji kugi. Na to izjavo se je prejšnji torek odzval nemški strokovnjak Stefan Austermühle, ki vodi nevladno organizacijo Mundo Azul, z oceno, da perujska vlada potemtakem ni pravilno ukrepala, saj bi morala v tem primeru trupla živali nemudoma sežgati ter opozoriti prebivalstvo, naj se izogiba stikov z živalskimi ostanki zaradi nevarnosti okužbe za človeka.

Neodvisni znanstveniki se glede možnih vzrokov ne strinjajo z vladnimi predstavniki. Po njihovem mnenju sta glavna krivca industrija in rudarska dejavnost, ki povzročata onesnaževanje. Pogin delfinov naj bi bil povezan z delovanjem naftnih družb, ki ob perujski obali opravljajo geološke prospekcije za odkrivanje zalog nafte in plina. Direktor ORCA Yaipen je za revijo Scientific American izjavil, da je v začetku aprila pregledal dvajset poginulih delfinov in pri njih ugotovil krvavitve in hujše poškodbe slušnih organov ter zračne mehurčke v pljučih, jetrih, ledvicah in ožilju, šlo pa naj bi za posledice uporabe tehnologij za odkrivanje nafte in plina na morskem dnu.

Podjetja in vlada zavračajo odgovornost

Uporaba umetno povzročenega frekvenčnega valovanja za proučevanje zgradbe zemljine skorje, ki ustvarja "morske mehurčke", omogoča pridobivanje neposrednih informacij o potencialnih nahajališčih nafte in plina. S takšno 3D-tehniko razpolaga ladja Gulf Supplier ameriške naftne družbe BPZ Energy, ki opravlja raziskave v perujskem morskem epikontinentalnem pasu. Toda predstavniki podjetja in perujske vlade zavračajo kakršnokoli odgovornost za pogin morskih sesalcev z utemeljitvijo, da je omenjena ladja to prospekcijsko tehniko nazadnje uporabila 30. decembra lani in v drugem predelu morja "brez vsakršnih posledic za okolje". Veterinar Yaipen jim ugovarja, rekoč: "Naftne družbe uporabljajo različne frekvence akustičnih valov, mehurčki, ki pri tem nastajajo, niso vidni, vendar imajo kasneje posledice za živali in lahko povzročijo njihovo smrt zaradi akustičnih udarov, pa ne le med delfini, ampak tudi med kiti in morskimi levi." Po njegovem prepričanju si je notranje krvavitve, razširjenje po vsem telesu, ki jih je ugotovil pri pregledu mrtvih živali, mogoče razlagati kot posledico akustičnega udara.

Vlada na drugi strani vztraja pri okužbi z virusom kot poglavitnem vzroku, čeprav za to ni nobenih indicev. Majlufova je pred kratkim izključila tudi druge možne vzroke pogina, kot na primer preveliko koncentracijo pesticidov in težkih kovin ali drugih strupenih snovi, ki se uporabljajo v industriji, rudarstvu in kmetijstvu. Perujska vlada si prizadeva kratko malo izključiti vse tiste dejavnike, ki se navezujejo na glavne gospodarske veje in predstavljajo motor sedanjega razvoja.

Eden takih je rudarstvo, ki ustvari okoli 60 odstotkov izvoza. V Peruju je bila lani rast BDP 6,92 odstotka, po predvidevanjih za letošnje leto naj bi bila okoli 5,5 odstotka in je ena največjih v Latinski Ameriki. Z vzponom gospodarstva pa raste tudi odpor lokalnega prebivalstva ter naravovarstvenih in staroselskih organizacij, ki so v Peruju izjemno aktivne in trmoglave.

Nekatere med njimi na svojem ozemlju ne dovolijo geoloških prospekcij za odkrivanje novih rudnih in naftnih nahajališčih, druge zahtevajo zaprtje rudnikov, ki onesnažujejo njihovo okolje. Gre predvsem za predele v Amazoniji in Andih, zdaj pa bo, kot kaže, vlada imela težave tudi s številnimi ribiškimi združenji. Pred kratkim je njihov predstavnik Niquen glede na tokratno katastrofo izrazil bojazen za svojo dejavnost in za "svoje življenje, ker smo sleherni dan v stiku z morjem". Za vladni projekt, ki namerava v naslednjih mesecih razširiti iskanje nahajališč nafte in plina na ves epikontinentalni pas, neugodna popotnica.

Posledice bodo, najsi bo ekološke ali politične, saj vlada in ekonomski interes pri svojih dejavnostih ne upoštevata načela previdnosti, vsaj dokler ne bodo ugotovljeni vzroki za sedanjo ekološko katastrofo v enem najbogatejših morij sveta. V 3079 kilometrov dolgem pasu ob perujski pacifiški obali živi po podatkih nevladne organizacije Mundo Azul trideset vrst delfinov in kitov, 750 vrst rib, 872 vrst mehkužcev, 412 vrst rakov, 240 vrst alg in 45 vrst iglokožcev. Alarmanten množični pogin delfinov - ki jih je Mednarodna unija za ohranitev narave razglasila za ogroženo vrsto in katerih ulov in uživanje mesa sta v Peruju prepovedana -, pelikanov in drugih morskih ptic pa opozarja na ogroženost celotnega morskega ekosistema.

Mnogi politiki, analitiki in znanstveniki so v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja govorili, da bodo morje in oceani v prihodnosti postali naš glavni vir zalog hrane. Dejansko pa so se spremenili v našo največjo deponijo smeti. Pri vsem tem niti ni tako pomembno, ali morski živalski svet umira zaradi virusa ali prospekcij, temveč kaj lahko naredimo, da rešimo ta ekosistem in s tem sami sebe.